Splošno je znano, da lahko pričakujemo pet vrst reakciji, če naredimo dobro delo:

1. iskreno hvaležnost in pohvalo,
2. neiskreno hvaležnost in pohvalo,
3. brezbrižnost,
4. ljubosumnost,
5. jezo in nenaklonjenost.

Če smo pripravljeni na raznolikost možnih reakcij, se cepimo proti razočaranju in prizadetosti. Raje kot smo depresivni nad tem, kako malo prve vrste reakcij srečamo, se učimo: To je človeško kraljestvo. Je takšno. Kakšna sreča je, da svet ni poln dobrih, prijaznih, modrih ljudi. Če bi bil, kako bi lahko kadarkoli našli motivacijo, da se ga osvobodimo?

-adžan Džajasaro

Pravilen napor je šesti sestavni del osemčlene poti. Buddha je razložil, da je sestavljen iz:

1. napora, da bi preprečili pojav nekoristnih mentalnih stanj, ki se še niso pojavila,
2. napora, da bi opustiti nekoristna mentalna stanja, ki so se pojavila,
3. napora, da bi sprožili koristna mentalna stanja, ki se še niso pojavila,
4. napora, da bi vzdrževal in izpopolnili koristna mentalna stanja, ki so se že pojavila.

V vsakodnevnem življenju moramo biti prožni in se moramo primerno prilagoditi izzivom in priložnostim, ki nam jih ponuja vsaka situacija, v kateri se znajdemo. Tu »koristna in nekoristna« mentalna stanja pokrivajo celoten spekter vrlin in nečistosti. Naš napor je lahko, na primer, da se branimo pred jezo med zapletenimi pogovori, ali da vzgajamo pravilen govor.

Med prakso meditacije izberemo naše okolje in objekt, na katerega se osredotočimo. Tu se »nekoristna mentalna stanja« nanašajo bolj specifično na pet ovir (nivārana) in »koristna mentalna stanja« na sedem faktorjev razsvetljenja (bojjhanga).

Te štiri vrste napora povzemajo budistično vzgojo. Sestavljajo principe, ki združujejo formalno prakso meditacije in prakso v vsakodnevnem življenju. Če gledamo na prakso s stališča napora in ne kot zunanjo obliko, lahko najdemo stalnost, ki leži pod navideznim prepadom med tem, kar delamo med meditacijo in tem, kar delamo ves preostali čas dneva.

-adžan Džajasaro