Modrost tedna

Ne zaupajte preveč...

Prepričanje v stvari, ki so neresnične, občutimo natančno tako kot prepričanje v stvari, ki so resnične.

Ne zaupajte preveč svojim prepričanjem.

Zaradi navezanosti na poglede in mnenja postane um neprožen in nezmožen učenja.

Ne zaupajte preveč svojim pogledom in mnenjem.

Vedno lahko najdemo sprejemljiv razlog, da se grdo obnašamo.

Ne zaupajte preveč svojemu razmišljanju.

Posvetiti preveč pozornosti napakam drugih je enostavno.

Ne zaupajte preveč svojemu nezaupanju.

- adžan Džajasaro

Novoletni blagoslov

Tik preden je Buddha umrl, je svojim učencem dal še zadnje napotke. Preprosto jih je spomnil na minljivost vseh stvari in jih vzpodbudil, da se izpopolnijo v pazljivosti (v jeziku pali »appamāda«).

Biti pazljiv pomeni, da ničesar ne jemljemo kot samo po sebi umevno. Pazljivi ljudje nimajo občutka, da so upravičeni do česarkoli. Ne pričakujejo, da bodo stvari gladko izpeljali. Ne iščejo tolažbe v molitvah in obredih. Trudijo se ustvariti notranje zatočišče. Pazljivi ljudje ne padajo v pasti nesmiselnih skrbi ali nerealnih upov za prihodnost. Vso energijo usmerijo v ustvarjanje pripravljenosti soočiti se s čimerkoli, kar nam življenje prinese z mirno potrpežljivostjo, prijaznostjo in modrostjo.

Moj novoletni blagoslov torej ni, da bi šlo v vaših življenjih vse tako, kot si želite. Ne bo šlo. Moja srčna želja je, da lahko razvijete notranje vire, s pomočjo katerih se modro spoprimete z vsemi vašimi izzivi, in da uspevate tako v zunanjem svetu dolžnosti in odgovornosti kot v notranjem svetu uma.

- adžan Džajasaro

Kriterij o užitkih

Prva odločitev, ki jo moramo sprejeti v zvezi z določenim užitkom, je ali ga sploh želimo izkusiti ali ne. Tu je kriterij ali bo to dejanje škodovalo meni ali drugim v bližnji ali daljni prihodnosti. Tako se lahko na primer vprašamo ali gre za fizično škodo, mentalno škodo ali škoduje odnosom, premoženju ali ugledu. Kot budistom nam je glavni razlog odklanjanje vsakega užitka, zaradi katerega bi morali prelomiti naša pravila.

Pri drugi odločitvi se vprašamo do kolikšne mere lahko ali naj bi užitku, ki prestane test ne-škodljivosti, sledil nekdo, ki je predan Buddhovi poti prebujenja. Nekatere prijetne izkušnje nas bolj poživljajo kot druge. Ker je naš čas kratek in nepredvidljiv, je smiselno dati največjo veljavo tistim prijetnim izkušnjam, ki neposredno pripomorejo k osnovnemu dobremu počutju, ki omogoča temelje za učinkovito prakso Dhamme. Te je na kratko mogoče najti v prijetnih občutkih, ki jih izkusimo ob dejanjih radodarnosti, prijetnih občutkih, ki nas spremljajo, ko smo brez obžalovanja, in občutek samospoštovanja, ki nastopi, ko se držimo pravil, in veselje in blaženost, ki zraste skozi meditacijo.

- adžan Džajasaro
 

Um začetnika

Veliko veselje je, ko prvič poslušaš globoko učenje, ali ko končno razumeš učenje, ki se ti je vedno zdelo preveč težko, da bi ga dojel. A tu se skriva nevarnost: lahko začnemo tako hrepeneti po tem veselju, da nam postane skoraj vseeno za osnovna učenja, ki smo se jih naučili že davno. Zdaj se ta učenja lahko zdijo očitna in nezanimiva. Zato je neki učitelj govoril o tem, kako pomembo je obdržati »um začetnika«. S tem je mislil, da bi se morali truditi pristopiti k vsakemu učenju z umom, ki je svež in brez predsodkov. Ko vzgajamo začetniški um, nam tudi učenja kot na primer to, da imajo dejanja telesa, govora in uma, ki jih motivira dobrota, dobre posledice in tista, ki jih motivira nečistost, slabe posledice, lahko dajo občutek blaženosti v Dhammi.

- adžan Džajasaro

Motnje v meditaciji

Temeljni del treninga uma je opuščanje spominov in domišljije in vračanje vedno znova k objektu meditacije. Toda kako sploh lahko opustimo motnjo? Če jo grobo spodimo stran in prisilimo um nazaj k objektu, pogosto nosimo v sebi občutek nedokončanega dela. V kratkem se um vrne k motnji. Torej, ko se um zave motnje, jo je bolje za trenutek preprosto zadržati v popolnem zavedanju brez odpora in jo videti samo kot misel in potem iskreno in brez obžalovanja opustiti. Opomnite se, da ne glede na to, kako navdušujoča ali prijetna utegne biti misel, je na zadnje slepa ulica. Nobeno minljivo mentalno stanje vas ne more voditi do vašega resničnega cilja, ki je osvoboditev.

- adžan Džajasaro

Previdnost pri interpretacijah

Pred veliko leti sem nekega dne vprašal mladega meniha, ki se je učil tajščine, kolikšen del mojega jutranjega Dhamma govora je razumel. Odvrnil mi je: »80 do 90 odstotkov.« A ko sem ga potem vprašal, naj mi prevede v angleščino nekatere od ključnih konceptov govora, tega ni bil sposoben narediti. Posvaril sem ga pred nevarnostmi, s katerimi se soočajo učenci tujih jezikov. Na določeni stopnji znanja se pojavi skušnjava ustvariti pomen tako, da preletimo neznane besede in znane besede nanizamo skupaj v prepričljivo zaporedje. Zmota leži v predpostavki, da manjkajoče besede niso bistvene za pomen celotnega odlomka. Učenci tujih jezikov lahko verjamejo, da so dosegli osnovno razumevanje snovi takrat, ko se iz njihovega znanja v resnici lahko razvije nevarno napačno razumevanje.

V mnogih situacijah v življenju nimamo dostopa do vseh informacij, ki jih potrebujemo, da bi do potankosti razumeli, kaj se dogaja. Nevarnost, ki preži na nas je, da se obnašamo kot mladi menih, ki se je učil tajščine, in predpostavimo, da je naša interpretacija zadeve v bistvu pravilna, in da tisto, česar ne vemo, ni pomembno za razumevaje. Modra oseba se nauči jemati poglede in mnenja »na rahlo« in biti vedno pripravljena sprejeti nove informacije.

- adžan Džajasaro

Kako prepoznati pravilno meditacijo

Meditatorji pogosto tožijo, da njihov um takrat, ko se umiri, vstopi v prazen prostor, ki se zdi kot slepa ulica. A privzeti, da je izkušnja miru, ki nastopi, ko v umu ni besed in podob, stopnja samadhija, je njihova napaka. Jasno mora biti, da občutek ravnodušja, ki ga izkusimo, ni nič. Prepoznan mora biti takšen, kakršen je. Pozornost se tako posveti razpoloženju, strukturi uma, samemu mentalnemu platnu, na katerega je naslikan svet izkušenj. Če je v umu še najmanjša togost ali otopelost, je meditator še vedno ujet v kraljestvu ovir. Potrebno se je bolj zavzeto potruditi. Nujno je opustiti identifikacijo z nevtralnim občutkom in povečati jasnost in razločevanje mentalnih stanj.

- adžan Džajasaro

Kdo so resnični junaki

V času sporov in nevarnosti ni modro preveč zaupati neustrašni osebi. Posamezniki brez strahu so običajno lahkomiselni in ogrožajo vse okoli sebe. Njihova neustrašnost prej izvira iz moralnih pomanjkljivosti kot pa iz plemenitosti uma. Resnični junaki niso tisti, ki jih ni strah, ampak tisti, ki ne dovolijo, da strahovi, ki nastanejo in preminejo v njihovih srcih, vplivajo na njihova dejanja. Neprenehoma se trudijo poiskati, kaj je prav ali vsaj, kaj je najbolj prav narediti, in si prizadevajo se držati te usmeritve. So neomajni in odločni, a niso neprilagodljivi.

- adžan Džajasaro

Popolno zaupanje Buddhi

V modernem času smo nagnjeni k prikazovanju Buddhe kot zelo modrega in sočutnega človeka. Najpogosteje so s to verzijo Buddhe zadovoljni učenci budizma, ki prihajajo iz znanstvenih krogov. Toda sprejeti tak pogled na Buddho pomeni, da bolj zaupamo temu, kar zaznavamo kot racionalno in razumno kot pa zabeleženim besedam Buddhe. Ne strinjam se s tem prepričanjem. Ko gledam nazaj na več kot 40 let prakse, vidim, da me je moj razum zelo velikokrat prevaral, učenje Buddhe pa niti enkrat. Ko Buddha reče, da se do potankosti spominja prejšnjih življenj, ki segajo skozi »veliko eonov krčenja vesolja, veliko eonov širjenja vesolja, veliko eonov krčenja in širjenja vesolja«, ne sprejemam nezmožnosti, da bi si predstavljal tak podvig, kot dokaz, da lahko ta odlomek prezrem, ampak kot znak omejitev človeške domišljije.

- adžan Džajasaro

Dhamma varuje tiste, ki vadijo Dhammo

Pred veliko leti sem se vzpenjal po gorskem potoku, tako da sem stopal in občasno skakal s skale na skalo. V nekem trenutku sem na spolzki skali popolnoma izgubil ravnotežje. Prav lahko bi se ves polomil in me nihče ne bi pogrešal do naslednjega dne, ko gre skupnost na obhod in prosi za miloščino. Namesto tega sem se skoraj nepoškodovan znašel ležati na hrbtu v potoku. Ko sem premišljal, kaj se je zgodilo, sem ugotovil, da je mojemu telesu uspel gimnastični podvig, ki mi nikoli ne uspel, če bi ga hotel izvesti namerno.

Tudi um lahko doseže take vrste spontano spretnost, a ne s pomočjo nagonov, temveč s treningom. Nenadoma in brez opozorila se lahko soočimo s težkim izzivom. Naslednja stvar, ki se je zavemo je, da smo ga prebrodili s komaj kakšno prasko na umu. Le ko premišljamo za nazaj vidimo, kako je Dhamma obvarovala naš um. Ob takih trenutkih se pokažejo rezultati naše stalne prakse. Radostno se spomnimo Buddhovih besed: »Dhamma varuje tiste, ki vadijo Dhammo.«

- adžan Džajasaro

Pohitite s prakso Dhamme

 

Buddha je učil, da je mentalno trpljenje posledica madežev uma in da ti nikoli ne izginejo sami od sebe, ampak jih lahko opustimo le s prakso osemčlene poti. Če to drži, potem je tem boljše čim prej z iskrenostjo in občutkom nuje začnemo s prakso Dhamme. Prej ali slej bo to delo moralo biti narejeno. Če ne danes, potem jutri. Če ne jutri, potem pojutrišnjem. Če ne pojutrišnjem, potem naslednji teden. Če ne naslednji teden, potem naslednji mesec. Če ne naslednji mesec, potem naslednje leto. Če ne naslednje leto, potem leto kasneje. Če ne v tem življenju, potem v prihodnjem življenju. Ker pa nimamo nobenih zagotovil, da bo naše telo zdravo, da bomo imeli dostop do učenj ali celo, da se bomo v prihodnosti rodili v človeški podobi, se zdi smiselno, da se trudimo, medtem ko uživamo ugodnosti spodbudnih pogojev. Čas je dragocen, izkoristite ga modro.

- adžan Džajasaro

Naravna hrana

Če ste navajeni jesti zelo začinjeno hrano, se vam hrana brez začimb zdi neizrazita in dolgočasna. Toda če vztrajate določen čas, se bodo pojavili prefinjeni okusi takšne naravne hrane in bo občutek, da v hrani nekaj manjka, izginil.

Tih um se lahko sprva zdi kot naravna hrana, ki ji manjkajo začimbe. Ne zagotovi nam nobenega vznemirjenja in drame, ki nam jih da stalna stimulacija čutov. A če vztrajate, boste odkrili lepoto in globino čistega, tihega uma, ki nudi resnično zadovoljstvo.

- adžan Džajasaro

Pravilni govor

Med pogovori je težko ohraniti pozornost. So namreč nepredvidljivi. V trenutku se ton in vsebina pogovora lahko spremenita in izgubimo nit pogovora. Slediti starim nespretnim načinom govorjenja je enostavno, še posebej ko so naša čustva izzvana. V meditaciji lahko ponovno vzpostavimo pazljivost na objekt meditacije, kakor hitro ugotovimo, da smo odtavali. Toda med pogovorom je vključena vsaj še ena oseba in vrnitev na pravi tir ni odvisna le od nas. Pogovor je lahko minsko polje tudi s tistimi, ki jih imamo radi.

Neomajna predanost resnici, kakršno poznamo, je ključen element pravilnega govora. Naš osnovni objekt pozornosti mora biti namera, da se vzdržimo neresnic, ne le čistih laži, ampak tudi pretiravanja in izkrivljanja resnice. Med pogovorom je potrebno upoštevati še veliko drugih stvari. Te vključujejo govorico telesa, vzdrževanje enakomernega in naravnega dihanja, primeren ton glasu, iskreno in spoštljivo zanimanje za poglede in čustva druge osebe. A namera, da se vzdržimo vseh neresnic, je tista, ki predstavlja temelj pravilnega govora.

- adžan Džajasaro

Končajte ta dan dobro in jutri se bo dobro začel

Konci imajo močan učinek na um. Če se na primer naporen pogovor dobro konča, se ga običajno spominjamo kot v osnovi pozitivnega. Če se prijateljski pogovor slabo konča, se dolgotrajni spomin tega dogodka nagiba k negativnemu. Zaradi tega bi morali biti zelo pozorni na kvaliteto koncev v našem življenju. Dober konec lahko reši težko preizkušnjo. Slab konec lahko pokvari lepo doživetje.

Konec dneva, preden greste spat, se poklonite Buddhi, Dhammi in Sanghi. Umirite um z meditacijo na dihanje. Spomnite se stvari in ljudi, zaradi katerih ste hvaležni. Razširite misli ljubeče naklonjenosti do vseh bitij in jim posvetite sadove vaših dobrih dejanj. Končajte ta dan dobro in jutri se bo dobro začel.

- adžan Džajasaro

Strupena ideja »moje«

Konec prejšnjega leta se mi je, medtem ko sem hodil po manjši cesti v severovzhodni Indiji, približal mladi mož. Rekel mi je, da bi moral prečkati cesto in hoditi po drugi strani ceste. Zahvalil sem se mu za skrb in mu pojasnil, da rad hodim po desni strani ceste in gledam vozila, ki mi prihajajo nasproti. Razburil se je in vztrajal: »Ne, ne razumete. V moji Indiji hodimo po levi strani ceste. Prosim, pridite na drugo stran!« Videl sem, kako jeza mladega moža narašča, zato sem prečkal cesto.

Besede »moja Indija« so me opozorile, da to ni bil le preprost spor glede strani ceste, po kateri je najbolje hoditi. Malo idej je tako strupenih kor »jaz« in »moje«. Kakor hitro postanejo dokončna resničnost, se pojavijo »oni« in »njihovo« in zraste celoten svet strahu in nezaupanja. Morda se zdi smešno, da je mladi mož tako močno prepričan o pravi strani mirne ceste, po kateri hodijo v »njegovi« deželi. Toda pomembno je opaziti, kako smo vsi nagnjeni k neumnim načinom razmišljanja, ki upravičijo takšno stališče kot razumno.

- adžan Džajasaro

Mi nimamo vedno prav

Zhuangzi je nekoč povedal zgodbo o redki in prelepi morski ptici, ki jo je vihar odnesel iz njene smeri na kopno v glavno mesto Lu. Markiz mesta Lu je bil tako navdušen, da je morsko ptico oznanil kot svojega posebnega gosta. Naročil je, da umetniki dan in noč pojejo in plešejo za ptico in podaril ji je odlično pečeno meso in najžlahtnejša vina. Toda ptico je ta prijaznost prestrašila in zmedla. Ničesar ni niti pojedla niti popila. Čez tri dni je umrla.

Ni vedno dobro za druge in jih osreči to, kar mi mislimo. Ko skušamo pomagati drugim, se vedno vprašajmo: »Kakšne so moje predpostavke? Kaj jemljem za samoumevno?«

- adžan Džajasaro

Umirjanje čutil mir v srcu

Čutila nas v njihovem naravnem stanju neprenehoma vlečejo sem ter tja. Če se ne naučimo disciplinirati čutil s pozornostjo, ne bomo nikoli našli miru. Buddha je pojasnil to točko z nepozabno prispodobo.

Predstavljajte si šest živali – krokodila, lisico, psa, ptico, opico in kačo – kako ima vsaka od njih zavezan en konec vrvi za rep, drugi konci vrvi pa so zavozlani v skupni vozel. Sledi kaos, saj vsaka žival vleče za vrv. Krokodil poskuša zlesti v vodo, ptica poskuša zleteti v nebo, pes poskuša steči v vas in lisica poskuša doseči gozd, opica poskuša splezati na drevo in kača se trudi zlesti v luknjo. Vsaka žival poskuša povleči ostale s sabo, a tega nobena ne more početi dolgo; ko se najmočnejša utrudi, druga prevzame njeno mesto. Na koncu moški zaveže skupni vozel za drog, ki je dobro pričvrščen v tla. Najprej se živali mrzlično borijo, a na koncu spoznajo nesmiselnost njihovega boja in se končno v miru poležejo po tleh.

- adžan Džajasaro

O sedmih kvalitetah modrih ljudi

Buddha je ob neki priložnosti poučeval o sedmih kvalitetah modrih ljudi:

  1. Poznajo principe, dejanja, vzroke in pogoje, ki vodijo do izpolnitve njihovih ciljev.

  2. Poznajo pomen, namen, cilj, rezultat svojih dejanj in obstoječih okoliščin.

  3. Poznajo sebe, svoje vloge in odgovornosti, trenuten obseg svojega znanja in sposobnosti, svoje močne in šibke točke.

  4. Poznajo pravo ali optimalno količino – ne preveč in ne premalo – dejanj telesa in govora, potrošnje in izdatkov.

  5. Vedo, kdaj je pravi trenutek in pravi prostor za govor in dejanje. V dotičnem času in prostoru delujejo in govorijo na ustrezen način. Pravočasno pridejo na domenke in pravočasno izpolnijo naloge.

  6. Poznajo skupine ljudi: v določeni skupini ali na sestanku ali v skupnosti poznajo najbolj primeren način svojega obnašanja.

  7. Poznajo ljudi: lahko prepoznajo posameznikov temperament, sposobnosti, vrline in pregrehe. Vedo s kom naj se družijo in kakšen je najboljši način za druženje z ostalimi.

- adžan Džajasaro

O zaslugi

Zasluga (puñña) se nanaša na dejanja telesa, govora in uma, ki um razjasnijo, povzdignejo in prečistijo. Kratkoročno nas zasluge naredijo srečne. Dvignejo kvaliteto tako našega notranjega življenja kot naših odnosov s tistimi okrog nas. Če se posvetimo dobroti, dolgoročno ustvarimo nujne kammične pogoje za dobro ponovno rojstvo. Najbolj pomembno pa je, da se bo um, ki ljubi dobroto in prijaznost, naravno usmeril proti notranjem miru, ki je vir osvobajajoče modrosti.

- adžan Džajasaro

Pot kreposti

Buddha je opisal razmerje med krepostnim vedenjem (sila) in višjimi stopnjami na poti do osvoboditve takole:

Krepostno vedenje vodi do odsotnosti krivde in obžalovanja in ta vodi do dobrega počutja, katero vodi do radosti. Radost vodi do blaženosti, katera vodi do koncentracije. Koncentracija zagotovi pogoje za razumevanje in videnje stvari v njihovi pravi luči. Jasno razumevanje vodi do razočaranja nad negativnostmi, kar vodi do brezstrastnosti in preseganja nevednih hrepenenj. To preseganje vodi do znanja in videnja popolne osvoboditve.

- adžan Džajasaro

Pozornost

Pozornost ni enostavno le stvar nepresojajočega zavedanja sedanjega trenutka.

Vključuje prebujenje do okoliščin, posledic, pomena in namena.

- adžan Džajasaro

O petih ovirah

Pet ovir (nivarana) so mentalni dejavniki, ki umu preprečujejo udejanjiti mir in modrost. Napredek pri meditaciji lahko merimo s stopnjo, do katere se lahko um osvobodi teh ovir.

Buddha je razkril načine, na katere ovire preprečujejo jasen pogled, s primerjavo uma s posodo čiste vode in ovir z različnimi motnjami prozornosti in mirnosti vode.

Želje po čutnih užitkih primerja z različnimi barvili, ki jih dodamo vodi.

Jezo, sovraštvo primerja s toploto, ki povzroči, da voda zavre in močno prekipeva.

Lenobo in topost primerja z vodnimi rastlinami, ki rastejo v vodi in jo zakrivajo.

Nemir primerja z vetrom, ki vznemiri površino vode.

Dvom je kot blato v vodi in tema v okolici, zaradi česar je voda nevidna.

Pot meditacije vključuje učenje, kako zaščititi um pred temi ovirami in, ko tega nismo sposobni narediti, kako ovire opustiti.

- adžan Džajasaro

O preprostosti in zapletenosti

Eno od običajnih nagnjenj uma je, da preveč komplicira enostavne zadeve. Posledica tega je, da se zapletamo v podrobnosti in le počasi napredujemo.

Drugo nagnjenje je, da preveč poenostavljamo zapletene zadeve. Posledica tega je, da za kratek čas hitro napredujemo, a moramo potem popravljati izkrivljanje in ignoriranje ključnih informacij. Na koncu je napredek majhen.

Srednja pot postane jasna, ko prepoznamo naš odnos do preprostosti in zapletenosti.

Če ugotovimo, da se ob preprostosti počutimo ogroženi, moramo biti potrpežljivi s tem občutkom in se moramo odpovedati zavlačevanju zaradi premišljevanja.

Če ugotovimo, da smo ob zapletenosti nestrpni, moramo biti potrpežljivi s tem občutkom in se moramo odpovedati ukrepanju, zaradi katerega bi se izognili potrebi kaj temeljito premisliti.

- adžan Džajasaro

Misli o preteklosti in prihodnosti

V budizmu bivati v sedanjem trenutku ne pomeni, da v umu sploh ne sme biti nobene misli o preteklosti in prihodnosti. Pomeni, da se s temi mislimi ne zapletamo. Pomeni, da se naučimo opustiti našo navado bežati v spomine in sanjarjenje, s pomočjo katere se izogibamo trenutnemu nelagodju.

Sam Buddha je govoril o preteklosti in prihodnosti, ko je imel za to dober razlog. Z zgodbami iz svojih prejšnjih življenj je poučeval menihe in ob veliko priložnostih je govoril o vzrokih in pogojih, ki bi vodili do razcveta ali propada v prihodnosti. Ob primernih priložnostih je črpal iz spomina in v prihodnost projiciral vzročne povezave. Toda med tem početjem ni nikoli spolzel iz sedanjega trenutka.

- adžan Džajasaro

O delovanju nerazsvetljenega uma

Na veliko načinov lahko govorimo o delovanju ali bolj natančno rečeno napačnem delovanju nerazsvetljenega uma. Lahko rečemo, na primer, da um postane »nečist« ali »omadeževan«, takoj ko se oprime mentalnih stanj, kot so »jaz« ali »moje«. Tu je poudarek na čistosti, ki postane oblatena. Lahko rečemo tudi, da um postane »prizadet« zaradi oprijemanja. Tu je poudarek na trpljenju, ki temu sledi. Kakršnekoli besede že uporabimo, ključno je, da skozi uvid, kako oprijemanje in navezanost učinkujejo na um, razvijemo močno željo, da bi se tega osvobodili. Notranja osvoboditev je mogoča le, ko dobimo globok občutek, na kakšne načine smo nesvobodni in posledično občutimo veliko žalost, ki nas strezni. Ta žalost nas vodi do neomajne odločenosti najti pot iz ječe, ki smo si jo sami naredili.

- adžan Džajasaro

Nezadovoljstvo v hrepenenju

Za različnimi oblikami bolestnega hrepenenja leži temeljno nezadovoljstvo. Zdi se nam, da je nekaj narobe s sedanjim trenutkom. Včasih se nam zdi, da nam manjka nekaj, kar moramo dobiti. Spet drugič se nam zdi, da je prisotno nekaj, kar ne bi smelo biti tu in česar se moramo znebiti. Ko se učimo biti zadovoljni s predmetom meditacije, se naučimo biti zadovoljni s sedanjim trenutkom. Ko smo zadovoljni s sedanjim trenutkom, vidimo, kako velik del našega hrepenenja, da bi nekaj dobili ali se nečesa znebili, enostavno odpade.

- adžan Džajasaro

Kako odgnati problem

Ni toliko sam problem tisti, ki nas moti. Gre za to, da nočemo imeti problema. Gre za občutek, da »ne bi smelo biti tako, ni pravično». Ali kakor otrok, ki joka iz srca: »Zakaj vedno jaz?«

Bolj kot se poistovetimo z mislijo: »Tega ne potrebujem v svojem življenju. Pojdi stran!« huje postaja. Bolj kot se trudimo odgnati problem, bolj ga hranimo.

Če izgubiš ključ pod vodo, bolj ko na slepo tipaš, da bi ga našel, in bolj ko mešaš blato, manjša je verjetnost, da ga najdeš. Dovoli, da voda postane mirna, potem lahko pogledaš naravnost skoznjo in jasno vidiš ključ.

- adžan Džajasaro

Točno tu, točno zdaj

Kjerkoli na svetu bi utegnilo biti tvoje telo, v svojem zavedanju si vedno tu. V kateremkoli svetovnem časovnem pasu bi utegnilo biti tvoje telo, v tvojem zavedanju je vedno zdaj. Vedno znova se vrni v ta občutek točno tu, točno zdaj in kamorkoli greš, boš osvobojen občutkov zmedenosti, tesnobe in osamljenosti. Jasno zavedanje sedanjega trenutka bo tvoje zatočišče.

- adžan Džajasaro

Sočutno dojemanje

V življenju je pomembna veščina prepoznavanje povezav.

Ko sami sebe dojemamo kot ločena bitja, se počutimo osamljeni in nesigurni. Naš um postane žrtev sebičnosti, arogance in depresije.

Ko razmislimo, da si vsa bitja brez izjeme želijo biti srečna in se bojijo trpljenja, ko razmislimo, da so vsa bitja podvržena rojstvu, starosti, bolezni in smrti, ko premišljamo o vsej prijaznosti in podpori, sprejeti skozi vse svoje življenje, odkrijemo globoke povezave.

Ko sami sebe dojemamo kot povezana bitja, vzniknejo čustva hvaležnosti in empatije. Naš um se uravnovesi, vidi jasneje in z večjim sočutjem.

- adžan Džajasaro

Sočutje z modrostjo

Otrok ima rad sladkarije. Mati mu jih kupi vsak dan, ker si želi, da bi bil srečen. Ko otrok nima sladkarij, joka, kot bi bilo njegovo srce zlomljeno. Ker mati ni sposobna prenašati trpljenja svojega otroka, mu vedno najde kako sladkarijo. Po nekaj letih so otrokovi zobje vsi gnili.

Prijaznost in sočutje mora vedno voditi modrost. Z modrostjo vidimo širši kontekst človeškega obnašanja in ga motrimo s stališča zakona kamme. Vzemimo primer ljudi, ki nas še naprej goljufajo, celo po tem, ko smo jim odpustili prejšnje žalitve. Neodgovorno je, če jim dovolimo, da nadaljujejo po starem, ne da bi ustrezno ukrepali. Če ne vidijo posledic svojih dejanj, ti ljudje lahko postanejo še bolj brezbrižni in lahko ustvarijo še več slabe kamme, zaradi katere bodo morali trpeti v prihodnosti. Odgovor, ki je tako sočuten kot moder, lahko povzroči kratkotrajno bolečino za dolgotrajno dobro.

- adžan Džajasaro

Skozi našo navezanost na telo

Med obredom posvečenja sprejme budistični menih od svojega učitelja prvi objekt meditacije. Ponavlja pet palijskih besed od prve do zadnje in od zadnje do prve. Te besede prevedemo kot: »lasje«, »dlake«, »nohti«, »zobje« in »koža«. Od meniha se pričakuje, da razmišlja o teh petih delih telesa kot minljivih, neprivlačnih in neosebnih, in da je to dnevna praksa do konca njegovega življenja.

Biti sposoben zaznavati lase kot samo lase, nohte kot samo nohte, zobe kot samo zobe in kožo kot samo kožo je presenetljivo močna praksa. Zareže prav skozi našo instinktivno navezanost na telo kot »jaz« in »moje«. Zaščiti nas pred vsemi reklamami, ki nas vzpodbujajo, da postanemo obsedeni s fizično privlačnostjo.

- adžan Džajasaro

Širša perspektiva

Posameznik, ki je prispel na počitniški kraj, znan po svoji neokrnjenosti, se pritožuje, ker je kraj natrpan s turisti. Drugi stoka zaradi gneče na cesti, ko se po delu vrača domov. Tretji se pritožuje zaradi dolge vrste na okencu za prijavo na letališču. V vsakem primeru se nezadovoljni posameznik počuti ločenega od vseh ostalih udeleženih. On ali ona sta junak ali junakinja svoje zgodbe in so jima povzročene težave. Posameznik pozablja, da je on sam le eden od turistov, del prometa in eden od mnogih ljudi, ki potujejo z letalom. In tako trpi.

Ko se pojavijo take misli ali občutki, poglej z novega gledišča, tako da se vidiš iz ptičje perspektive ali skozi lečo drona kot le eno od mnogih bitij in ne kot središče vesolja.

Sprememba zaznavanja od »jaz« do »mi, vsi mi skupaj« lahko sprosti velik del negativnosti v umu.

- adžan Džajasaro

O potratnosti

Potratnost je tako zelo postala del našega sveta, da smo pogosto slepi zanjo ali se nam celo zdi znak napredka. Dobro je, da se spomnimo običajev naših velikih učiteljev.

Nekega dne je kralj Udana zvedel, da so njegove priležnice podarile petsto oblačil častitemu Anandi. Postal je jezen in razburjen. »Kako lahko ta menih sprejme toliko oblačil? A bo postal trgovec z oblačili? Ali bo odprl trgovino?«

Ko je kralj Udana ogovoril častitega Anando in ga vprašal, čemu je sprejel toliko oblačil, mu je častiti Ananda odgovoril:

»Maharadža, razdelili jih bomo med menihe, ki imajo ponošena oblačila. Ta ponošena oblačila bomo spremenili v posteljnino. S staro posteljnino bomo pokrili tla. Ko so rjuhe, ki so bile po tleh, stare, se iz njih naredi prevleke za vzmetnice. Stare prevleke se uporabijo za krpe za brisanje prahu. Ko so te krpe razcefrane, jih zgnetemo z blatom in uporabimo za talno oblogo.«

Kralj Udana si je mislil: »Ti budistični menihi ravnajo zelo modro, ničesar ne zavržejo. In častitemu Anandi je podaril še petsto kosov blaga.

- adžan Džajasaro

Teorija v praksi

Ni ključno le poznavanje teorije, poznavanje metode. Natančno poznati načine, s pomočjo katerih lahko opustimo negativnosti, ki podžigajo naše trpljenje, je seveda pomembno. A ravno tako je pomembno ohraniti hotenje, da to znanje uporabljamo.

Včasih smo lahko slepi za resnico, da en del nas ne želi biti svoboden. Morda verjamemo, da si zaslužimo trpljenje ali se hočemo kaznovati za hudodelstva iz preteklosti ali se bojimo, da nas bo opuščanje trpljenja pripeljalo do še večje bolečine. Posledica tega je, da se nekaj znotraj nas oklepa trpljenja, kot bi bilo to nekaj dragocenega.

Vsi smo sposobni opustiti vzroke trpljenja. Toda biti moramo popolnoma iskreni. Spoznati moramo, da mentalna bolečina ni nekaj, kar bi bilo kakorkoli plemenitega, inteligentnega ali primernega. Popolnoma ničvredna je. Opustimo jo.

- adžan Džajasaro

Poštenost

Izkazalo se je, da so ljudje bolj pošteni v sobi, v kateri na steni visi fotografija para oči, ki zre s slike. Ljudem, ki se ne morejo upreti nezdravi hrani, pomaga, če se gledajo v ogledalo, ko izbirajo svojo hrano. Ljudje, ki morajo podpisati izjavo o resničnosti podatkov na začetku davčne napovedi, jo izpolnijo bolj natančno, kot tisti, ki to izjavo podpišejo na koncu obrazca.

V teh primerih lahko pravočasni zunanji opomnik o dogovorih, vrednotah ali ciljih pomaga ljudem do modrejših odločitev. Pomoč je še toliko večja, če smo sposobni gojiti stalno notranje zavedanje naših vrednot in prizadevanj, neodvisno od zunanje podpore.

Pozornost ni le ne-obsojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Vključuje upoštevanje principov, na katerih si prizadevamo postaviti temelje našemu življenju, četudi ali še posebej takrat, ko smo mi sami izpostavljeni pritisku ali skušnjavi.

- adžan Džajasaro

O dolgem življenju

Večina ljudi si želi živeti dolgo življenje. Vendar, če prav premislimo, je posledica tega želja biti star zelo dolgo časa. Nisem prepričan, da je to vedno tako zaželeno.

Obstaja boljši način, kako podaljšati našo življenjsko dobo. Ko pogledamo naš um, lahko opazujemo, koliko časa se vsak dan izgubljamo v spominih in željah in žlobudranju misli. Adžan Ča je govoril, da je v takih trenutkih, ko nismo pozorni, tako kot bi bili mrtvi, in da smo resnično živi le, ko smo popolnoma prebujeni. Če lahko verjamemo, da so njegove besede resnične, potem bomo razumeli, da je najboljši način, kako živeti dolgo, srečno življenje, tako da vsak dan podaljšamo čas, ko smo prebujeni in se zavedamo.

- adžan Džajasaro

Metafore

Metafore imajo veliko moč. Zelo so prepričljive. Buddhova učenja so se začela z metaforo o poti in Buddha je v vseh letih učenja z veliko spretnostjo uporabljal prispodobe in metafore. Toda metafore, ki jih uporabljajo ne tako zelo modri ljudje, so lahko nevarne. Pogosto pozabljamo, da metafore ne morejo dokazati resničnosti katerekoli trditve, lahko jo le ponazorijo. Ko najdemo metaforo, ki nam jasno naslika abstraktno temo, ki je sicer nismo mogli razumeti, se počutimo dobro. In ravno tu moramo biti še posebej pozorni. Moramo se opominjati, da ta dober občutek ni nedvoumen znak, da je ta jasna slika natančna upodobitev dotične zadeve.

- adžan Džajasaro

Pohlep

Dokler smo pozorni le na začetke,
bo pohlep vedno naš gospodar.
In tako, da bi obvladali pohlep,
modri obrnejo svoj um k zaključkom.
V popolnosti izkusijo občutek
med koncem ene stvari in začetkom druge.

Vsaka posamezna izkušnja, ki smo jo kadarkoli imeli
ali jo bomo kdaj imeli,
se je zaključila
ali se še bo.
Nič ne traja.
Kako preprosta resnica!
Kako globok uvid!

Ni se potrebno boriti s pohlepom,
preprosto odprite um minljivosti.
Pohlep se hrani z omejenimi in izkrivljenimi zaznavami.
Ko pobliže pogledamo telo in um,
pohlep začne izginevati.

- adžan Džajasaro

Poklon

Lahko se priklonimo na veliko načinov. Toda zame je bistvo priklona stik čela s tlemi. Kakšen čudovit občutek je to! Naš občutek identitete je tako zelo vezan na naš obraz in na dejanja videti, slišati, dotakniti se in vohati, ki se vsa dogajajo v glavi. Glava je sedež možganov. Torej, prikloniti se z zavedanjem pomeni prinesti vse, kar je najpomembnejše v našem življenju, na tla kot izraz ponižnosti in predanosti. Priklonimo se pred simboli mira, modrosti, sočutja in čistosti in obnovimo našo zavezo tem vrlinam kot našim vodnikom v življenju in našim najvišjim ciljem.

- adžan Džajasaro

Vzemimo si čas za meditacijo

Vedno lahko najdemo dober razlog, zakaj ne bi meditirali. Ali je prezgodaj ali prepozno. Preveč smo lačni ali preveč siti. Smo preutrujeni ali preveč nemirni. Preveč smo zaposleni ali pa se želimo samo sprostiti.

Vendar pa ni potrebno, da meditacija prinese določen rezultat, da je koristna. Naša praksa postane močna prej z neprekinjenim, stalnim naporom kot pa z redkimi vrhunskimi izkušnjami. Pomembni sta iskrenost in trud. Ko um začne proizvajati običajne izgovore, si lahko rečemo: »Ja, pogoji niso idealni, a bom vseeno meditiral vsaj za kratek čas. Ta trud bom daroval Buddhi, Dhammi in Sanghi.« In včasih, ko prebrodimo začetni odpor, postane um zelo sijoč in jasen.

- adžan Džajasaro

Svoboda od strahu

Konec lanskega leta, medtem ko sem potoval po najodročnejših vaseh province Bihar v severovzhodni Indiji, sem bil presenečen nad psi. Običajno so vaški psi naučeni biti sumničavi do tujcev in glasno lajati, če se gospodarjevi hiši približa neznana oseba. Ti psi pa so me samo pogledali za trenutek z lenimi očmi in se vrnili k temu, kar so delali do tedaj, ali pa so nazaj zaspali.

Kmalu mi je postalo jasno, da te živali niso bile izurjene za pse čuvaje, ker v hišah ni bilo ničesar, kar bi lahko ukradli. Ti ljudje so bili tako revni, da se jim ni bilo treba bati tatov.

Ko sem nadaljeval pot, sem razmišljal v kolikšni meri je človeški strah in nasilje posledica potrebe ljudi, da zaščitijo svojo podobo. Ko nimamo več potrebe skriti ali zaščititi karkoli v zvezi z nami, se počutimo tako svobodni in sproščeni kot speči psi pred prazno hišo.

- adžan Džajasaro

Spoštovanje resnice

Če izrečemo male laži, zato da bi dobili to, kar bi radi ali se izognili temu, česar ne maramo, je kmalu potrebno izreči nadaljnji niz laži, da bi zaščitili tiste, ki smo jih že izrekli. Bolj kot laž ponavljamo, bolj se nam zdi resnična in vse bolj izgubljamo občutek, da izgovarjamo laž. Začenjamo verjeti našim lastnim lažem in biti užaljeni in jezni, ko jim kdo oporeka. Tako stanje je nevarno.

Predanost resnici, kakršno poznamo, nas lahko občasno spravlja v zadrego, vodi do izgub in težav. Toda našim besedam da težo in zgradi zaupanje in spoštovanje tistih, ki nas obkrožajo. Občutek integritete znotraj naših src je pravo notranje zatočišče.

- adžan Džajasaro

Kako sprejeti kritiko?

Če vas neupravičeno kritizira kdo, ki ima do vas neprijazne namene, se osredotočite na to, da dihate normalno in ohranite vaš um prost jeze in sovraštva.

Če vas upravičeno kritizira kdo, ki ima do vas neprijazne namene, prezrite te namene in sprejmite informacijo s hvaležnostjo, ker vam ponuja priložnost, da popravite napake.

Če vas neupravičeno kritizira kdo, ki je do vas dobronameren, se osredotočite na dobre namene za žaljivimi besedami.

Če vas upravičeno kritizira kdo, ki je do vas dobronameren, potem pozorno poslušajte in se veselite, da imate tako dobrega prijatelja, ki vas je pripravljen opozoriti na napake, ki jih sami ne bi mogli videti.

- adžan Džajasaro

Srečanja in ločitve

 

V vsakem odnosu je veliko srečanj in veliko ločitev, velikokrat rečemo zdravo in velikokrat rečemo zbogom. Tisti, ki vidi, da je po vsakem srečanju slovo neizbežno in »zbogom« skrit v vsakem »zdravo«, vidi oboje, žalost, ki je neločljivo povezana z našimi življenji, in nujo, da kratek čas, ko smo skupaj, preživimo na najboljši možen način.

- adžan Džajasaro

O sebičnosti

Včasih nam ljudje, ki se grdo obnašajo, lahko ravno tako koristijo kot tisti, ki se obnašajo lepo in so naši vzorniki. To je resnično vsaj takrat, ko lahko odstranimo vsako osebno čustvo nenaklonjenosti do njih. Na primer, ko praktikanti premišljeno opazujejo zelo sebično osebo, se iskreno vprašajo: »Sebičnost je tako slaba, škodljiva stvar. Sem tudi jaz tako sebičen? Kako se lahko tega osvobodim?« Sprejmejo odločitev: »Čeprav lahko naredim le malo, da bi pripravil druge ljudi do tega, da opustijo svojo sebičnost, bom vsaj opustil sebičnost v svojem lastnem umu in bil dober zgled za ostale.«

Če na svet okoli sebe gledamo na tak način, ne postanemo depresivni. Vsi ljudje, ki se obnašajo neumno in škodljivo, nas opominjajo, kako naših življenj ne želimo voditi. Čutimo, kako se je okrepil naš sklep, da sledimo Buddhovi poti. Tudi ti ljudje so naši učitelji.

- adžan Džajasaro

Kazati s prstom na luno

Starodavni modreci so nas opozarjali, naj gledamo v luno, ne pa nanjo kažemo s prstom. S tem so hoteli povedati, da sami sebi ne smemo dovoliti, da bi postali obsedeni z besedami in izrazoslovjem, ampak moramo ostati osredotočeni na resnico, na katero se besede nanašajo.

In niso le besede te, ki nas vodijo k Dhammi. Ko se učimo opustiti navado videti vse, kar se zgodi, kot »jaz« in »moje«, se za vse več naših dnevnih izkušenj bolečine in užitka, dobitka in izgube izkaže, da je to kot kazanje s prstom na luno.

- adžan Džajasaro

Občutek, da imam prav

Mnogim ljudem je bolj pomembno zaščititi svoje ideje in prepričanja, kot pa preveriti ali so te ideje in prepričanja sploh resnični. Pogosto se za to uporablja strategija, ki se imenuje mišljenje po principu zaprte zanke. To se nanaša na ustvarjanje položaja, ki ga ni mogoče spremeniti. Npr. nekateri ljudje sami sebe prepričajo, da mora biti  katerikoli dokaz, ki ovrže njihovo prepričanje, napačen. Torej, ali so jim ga podtaknili njihovi sovražniki ali pa ga je načrtoval bog za  preizkus njihove vere. Tako nobenega nezaželenega dokaza ne vzamejo resno. Takim ljudem občutek, da imajo prav, pomeni, da imajo prav.

Za budiste je občutek, da imajo prav, le občutek. Občutek, da so popolnoma prepričani, je le občutek. Noben občutek ni dokaz. Le um, ki je izurjen v opuščanju poistovetenja z občutki, lahko ve, kaj je resnično in kaj napačno.

- adžan Džajasaro

Jeza

Jeza nas naredi nespametne. Naša zaznava situacije postane robata in izkrivljena. Rečemo in naredimo stvari, zaradi katerih se kasneje počutimo slabo. Ko smo plen jeze, to spodkopava naše samospoštovanje. Ko smo jezni, lahko naredimo resnično slabo kammo. Naša dejanja in govorjenje ne ustvarjajo le dolgotrajnih težav v naših odnosih s tistimi okoli nas, ampak imajo, če verjamemo pričevanju razsvetljenih posameznikov, tudi resne posledice v naslednjih življenjih.

Prosim razmislite o vsem trpljenju, ki ste ga ustvarili sebi in drugim zaradi jeze in sklenite, da se boste tega osvobodili. Ta svoboda ne presega vaše sposobnosti, da jo uresničite, a je mogoča le, če sledite poti Buddhovega učenja. Učenje vključuje  pozornost in obvladovanje vedenja in govora, sistematično vzgajanje pozitivnih mentalnih stanj, kakor je ljubeča naklonjenost, in raziskovanje in opuščanje hrepenenja in navezanosti, ki tičita za jezo.

- adžan Džajasaro

Prepoznati napako

Vadba Dhamme zahteva veliko poskusov in napak. Najbolje se naučimo, če stvari preizkusimo in ugotovimo, kaj deluje. Vsaka napaka nam da pomembno informacijo, s pomočjo katere lahko izboljšamo kakovost našega truda. Če lahko napake prepoznamo kot koristno povratno informacijo in ne kot dokaz, da smo neumni ali polni negativnosti, bomo hitro napredovali.  

- adžan Džajasaro

Biti z dihom

Med vadbo meditacije se z nepopustljivo odločnostjo znova in znova vračamo k dihu, da bi osvobodili um vsega, kar mu odvzema prostost. Izkušnjo diha razumemo z umom, ki je jasen, pozoren in buden, stabilen in prijazen. Opazujemo kakovost in intenzivnost našega truda in ju prilagodimo, ko je potrebno. Opustimo vso ljubezen do tega, kar nas moti.

Ko se učimo biti z dihom, se učimo biti s celotno izkušnjo. Ko napredujemo, prične razlika med umom med meditacijo in umom v vsakdanjem življenju plahneti. 

 

- adžan Džajasaro

Kamma

Kamma se nanaša na namero, ki je izražena preko telesa, govora ali uma. Trenutek za trenutkom kamma oblikuje in ohranja naša življenja. Vsako namerno dejanje vpliva na kakovost našega življenja tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Vaje meditacije so tako pomembne, ker nam omogočijo sistematično uriti namero. Ko se trudimo obdržati um z objektom meditacije, se naučimo, kako krepiti koristne namere. Ko se trudimo opustiti ovire, ki preprečujejo meditacijo, se učimo kako slabiti in opustiti škodljive namere. Meditacijske veščine postanejo veščine življenja.

 

- adžan Džajasaro

Obletnica smrti adžana Čaja

Danes (19.januarja) je štiriindvajseta obletnica smrti adžana Čaja. Njegovi učenci so se zbrali skupaj v njegovem samostanu, da bi v njegovo čast tri dni prakticirali Dhammo. To popoldne bo na tisoče ljudi krožilo okoli stupe, v kateri ležijo njegove relikvije, v lepem spominskem obredu.

Adžan Ča je imel vse kvalitete Kalyānamitte, resničnega dobrega prijatelja. Svoje učence je navdihnil z ljubeznijo in naklonjenostjo, s spoštovanjem in odločnostjo prakticirati svoje učenje in slediti svoji poti. Bil je potrpežljiv z negativnostmi svojih učencev. Nikoli ni izgubil poguma, ko jih je učil. Prostovoljno je prenašal hudo bolečino in trpljenje, da je lahko učil Dhammo. Bil je mojster učinkovite komunikacije in je prilagodil svoje besede in obnašanje potrebam svojih poslušalcev. Bil je sposoben razodeti Dhammo  na jasen, direkten način, da je postala tudi najbolj globoka tematika razumljiva. Nikoli ni zavajal kateregakoli od svojih učencev. Nikoli ni zlorabil svoje avtoritete ali zaupanja, ki so ga imeli njegovi učenci vanj. 

Njegovo življenje je bilo najčudovitejše darilo svetu.

K njegovim stopalom se priklonim. 

 

- adžan Džajasaro

Bivanje z resnico

Buddha je učil, da lahko nerazsvetljen odnos do prijetnih vidikov življenja, kakor so mladost in dobro zdravje, najbolje označimo kot neke vrste omamo. Dobre stvari v življenju jemljemo kot same po sebi umevne, pozabljamo na njihovo minljivo naravo in posledično delujemo, govorimo in mislimo na način, ki nam in drugim povzroča trpljenje.

Zaradi tega nas je Buddha učil, naj se stalno opominjamo:

1.       Podvržen sem staranju. Starosti se ne morem izogniti.

2.       Podvržen sem bolezni. Bolezni se ne morem izogniti.

3.       Podvržen sem smrti. Smrti se ne morem izogniti.

4.       Prej ali kasneje bom ločen od vseh in vsega, kar mi je drago in prijetno.

5.       Sem lastnik moje Kamme, dedič moje Kamme; Kamma je moj izvor, Kamma je kot moj sorodnik, Kamma kot mojo podpora. Podedoval bom katerokoli Kammo, ki jo delam, naj bo dobra ali slaba.

Moč odpora, ki ga čutimo do teh razmišljanj, je merilo moči omame. Bivanje z resnico je tisto, ki nas naredi trezne in bistrega uma.

 

- adžan Džajasaro

Drobne prijaznosti

Bil je februar 1976. Še najstnik sem sam potoval po južni Indiji. Spomnim se, da sem po dolgem prašnem potovanju sestopil iz natrpanega avtobusa na obrobju večjega mesta. Tema je že bila in hodil sem po mestu iščoč ceneno prenočišče. Ko sem zavil okrog vogala, sem zaslišal glas, ki me je poklical. Zagledal sem žensko, ki je sedela na robu ceste ob starem loncu, iz katerega je delila juho iz leče svojim mnogim otrokom. Vztrajala je, da se moram usesti z njimi in pojesti krožnik juhe in nekaj kruha. Bil sem zelo lačen in enostaven obrok je bil slasten. Ko sem dvignil pogled, sem videl kako žena opazuje moje veselje s pristno naklonjenostjo in zadovoljstvom na obrazu, kot bi bila ravnokar nahranila svojega odraslega sina, ne pa tujca.  

Skoraj štirideset let je minilo. Gotovo so bili med mojimi potovanji trenutki, ko so z mano ravnali neprijazno, a se jih zdaj ne morem spomniti. Vendar pa me prijaznost ljudi, kot je bila ta siromašna žena, ki je v razcapanih cunjah živela na cesti s svojimi otroci, ni nikoli zapustila. Prosim ne podcenjujte drobnih prijaznosti. Te imajo moč in vpliv in lepoto, ki traja zelo dolgo časa. 

 

 - adžan Džajasaro

Meditacija

Ko izmenjujemo meditacijo sede in v hoji, meditatorji lahko precej podaljšajo čas, ko lahko meditirajo. Izmenjavanje obeh vrst meditacije dovoljuje meditatorjem razviti zavedanje tako v mirovanju kot med gibanjem, torej neodvisno od položaja telesa. Če imamo raje meditacijo sede ali v hoji, je tista, ki jo imamo raje, lahko daljša, a druge ne smemo povsem opustiti. Posebna vrednost meditacije v hoji je, da prinaša zavedanje, ki ga je lažje vključiti v vsakdanje življenje kot to, ki ga vzgajamo med meditacijo sede. Hoditi pozorno v naravi gor in dol po poti dolgi dvajset do trideset korakov v senci visokih dreves je čudovita vadba. Meditacija v hoji je posebej dragocena za tiste, ki jim pogum jemljejo bolečine med meditacijo sede. 

- adžan Džajasaro

Akademska nevednost

Adžan Ča je nekoč komentiral razloge, zaradi katerih verjame, da je ljudi z visoko akademsko izobrazbo pogosto težko učiti. Rekel je, da se to zgodi, ko ljudje študirajo, da bi nakopičili znanje, raje kot odstranili negativnost in nevednost o življenju samem.

»Ne zavedajo se, da če imajo sami diplomo, jo imajo prav tako njihove negativnosti. Če imajo sami magisterij, ga imajo tudi njihove negativnosti. In če imajo sami doktorat, ga imajo tudi njihove negativnosti.«

- adžan Džajasaro

Preudarnost in preizkus

Ker se le malo budistov spomni prejšnjih življenj, mora za večino od nas ostati učenje o ponovnih rojstvih stvar vere. Budistična vera je ponižna: ne trdimo, da mora biti nekaj nujno resnično le zato, ker verjamemo, da je tako. V Buddhovo razsvetljeno znanje zaupamo s preudarnostjo. To zaupanje raste s tem, da preizkusimo vsa učenja, ki smo jih sposobni preveriti z lastno izkušnjo. Ko ugotovimo, da vsako od njih uspešno prestane preizkus, zaključimo, da Buddhi lahko zaupamo na tistih področjih, kakor ponovno rojstvo, ki jih zaenkrat nismo sposobni dokazati. 

 

- adžan Džajasaro

Pogled na človeško telo

Hrana igra pomembno vlogo v človeških življenjih. Poleg hranilnosti nudi še velik užitek. Nekateri ljudje celo fotografirajo hrano pred sabo in objavljajo te fotografije v socialnih medijih. Kakor pa vem, nihče ne fotografira svojih izločkov v straniščni školjki ali vabi druge ljudi, da si jih ogledajo. Toda čudovita, slastna hrana in grdi, smrdljivi izločki niso povsem različne stvari. Eno postane drugo po stiku s človeškim telesom. Vse stvari, ki pridejo v stik s tem telesom, le to onesnaži. Čiste in sveže dišeče obleke in posteljnina so drugi primer. Poskušaj opazovati in se učiti iz vsakodnevne izkušnje. Bolj kot je naš pogled na telo zaokrožen in vsestranski manjša je verjetnost, da bomo nanj postali noro navezani. 

- adžan Džajasaro

Preizkus

Objektov budistične vere ne najdemo v dogmah svete knjige. Budisti verujemo v zmožnost človeka, da opusti to, kar je škodljivo in razvija to, kar je koristno in prečiščuje um. Zato bi morali objekte budistične vere preizkusiti. Če se trudimo na moder način, postanemo dovolj samozavestni, da lahko opustimo besede »ne morem« in rečemo le »še ne morem, a bom«.

- adžan Džajasaro

Svoboda z odpovedjo

Ko si pobliže ogledamo negativnosti, ki jih še vedno ne moremo opustiti, bomo ugotovili, da je na njih še vedno nekaj, v čemer uživamo in česar ne želimo izpustiti iz rok. Šele ko prepoznamo prijetne občutke in občutek jaza, ki nam jih negativnosti dajo, in smo se tem pripravljeni odpovedati, lahko izkusimo notranjo svobodo. 

- adžan Džajasaro

Opraviti delo

Eden od najljubših rekov mojega očeta je bil: »Če se delo splača opraviti, se ga splača opraviti dobro.« Z drugimi besedami, ko ste sprejeli obvezo, se temu posvetite po svojih najboljših močeh, ne pa na nepošten in nezavzet način.

V mojem življenju sem odkril še eno resnico: »Če se delo splača opraviti, se ga splača opraviti slabo.« Z drugimi besedami, ne izogibajte se stvari, ki se jih splača opraviti, enostavno zato, ker jih na začetku ne boste sposobni narediti zelo dobro. Bodite pripravljeni in dovolj ponižni, da delo začnete slabo in se učite iz svojih napak. Ne skrbite, da se boste osmešili. Eden od razlogov, da sem se tako hitro naučil tajščine, je bil, da me ni dosti brigalo, ko so se ljudje smejali mojim napakam. 

- adžan Džajasaro

Zadovoljstvo in nezadovoljstvo

Buddha nas je učil biti oboje, da smo zadovoljni in nezadovoljni. Učil nas je biti zadovoljni s tem, kako je velika in kakšne kakovosti je materialna lastnina, ki najbolje podpira našo vadbo Dhamme. Ne bi smeli dopustiti, da nas kopičenje bogastva zmoti pri naših duhovnih ciljih.

Istočasno nas je Buddha učil čutiti nezadovoljstvo glede vrlin, ki smo jih razvili. Morali bi se spomniti, da ni nobena od teh nespremenljiva v našem umu, vse lahko še vedno upadejo in izginejo. Morali bi se neprestano naprezati, da v popolnosti izkoristimo to dragoceno rojstvo v podobi človeka.

- adžan Džajasaro

Kaj pomeni beseda »dobro«?

Lahko je presenečenje, ko sprevidimo, kako težko je opredeliti preproste besede, ki jih uporabljamo že od otroštva. Na primer, kaj natančno pomeni beseda »dobro«?

Besedo »dobro« lahko razumemo le, ko imamo jasno predstavo o besedi »najboljše«. Dobro je to, kar nas privede bližje najboljšega. Vsaka filozofija in religija ima različne ideje o »najboljšem«, iz česar sledi, da ni nujno, da se nanašajo na isto stvar, četudi vsi uporabljajo besedo »dobro«.

V budizmu se najboljše izraža kot popolnost modrosti, sočutja in čistosti srca. Delovati tako, da spodbujamo modrost, sočutje in čistost srca v nas in drugih, je naše razumevanje dobrote.

- adžan Džajasaro

Kaj nas navdihne

Prijaznost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah prijazne osebe.

Poštenost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah resnično poštene osebe.

Plemenitost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe plemenitega srca.

Velikodušnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah velikodušne in nesebične osebe.

Svobodomiselnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah prilagodljive in svobodomiselne osebe.

Potrpljenje na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe, ki ima veliko potrpljenja in prizanesljivosti.

Neutrudnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe, ki je neutrudno predana dobrobiti vseh.

Človeškost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah človeške in sočutne osebe.

Pazljivost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki je nenehno pazljiv do potreb drugih.

Bistroumnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki nenehno raziskuje vzroke napredka in propada.

Iskrenost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki postavi celo svoje življenje na kocko za vse, v kar veruje.

- adžan Džajasaro

O drogah, ki razširijo um

V sredini sedemdesetih let, preden sem postal menih, sem eno leto živel v Indiji. Veliko Zahodnjakov, ki sem jih tam srečal, se je zanimalo za halucinogene droge kot sredstvo za doseganje višjih stanj zavesti.

Budistični učitelj Nemec lama Govinda je veliko let živel v Himalaji blizu Almore. Nekega dne ga je popotnik, Zahodnjak vprašal: »Kaj meniš o drogah, ki razširijo um?«

Lama Govinda mu je genialno odgovoril: »Če je tvoj um neveden, bo edina posledica razširjena nevednost.«

Pri budizmu ne gre za doseganje posebnih stanj uma. Gre za to, da postanemo osvobojeni nevednosti.

- adžan Džajasaro

Nikogar ne obsojam

Brahmin je šel ob neki priložnosti k Buddhi in ga žalil z nesramnimi, ostrimi besedami. Ko je povedal do konca, ga je Buddha vprašal, če so ga njegovi prijatelji in sorodniki kdaj obiskali na njegovem domu. Odvrnil je, da so ga. Buddha ga je potem vprašal, če je za svoje goste pripravil hrano in brahmin je pritrdil. Nato je Buddha vprašal:

»Če od tebe ne sprejmejo hrane, komu potem ta hrana pripada?«

»Potem še vedno pripada meni.«

»Ravno tako, brahmin, jaz nikogar ne žalim, nikogar ne oštevam, nikogar ne obsojam. Od tebe ne sprejemam žalitev in oštevanja in obsojanja, ki si mi jih namenil danes. Še vedno pripadajo tebi, brahmin.«

Ne moremo preprečiti ljudem, da bi nas žalili. Lahko pa ne sprejmemo žalitve, tako da ostanemo mirni in se ne pustimo povleči v njihovo jezo ali jim vrniti njihovo žalitev.

- adžan Džajasaro

Meditanti so kot levi

Veliki učitelj je nekoč primerjal pse in leve. Rekel je, če bi nekdo vrgel kamen v psa, bi pes nemudoma napadel kamen. Vendar, če bi bili dovolj neumni, da bi vrgli kamen v leva, bi lev prezrl kamen in napadel metalca.

Ko se sreča z vznemirjajočo situacijo, pri večini ljudi um reagira kot pes: nemudoma postanejo obsedeni s čemerkoli, kar se pojavi v njihovem umu v tistem trenutku – naj bo to strah, jeza ali zmeda. Meditanti pa so kot levi. Sposobni so videti onstran trenutnega vpliva in razumeti kontekst in vzroke in okoliščine problema. Z njim so se sposobni modro spoprijeti.

- adžan Džajasaro

Potrpežljivost

Buddha je rekel, da je potrpežljivost največja sežigalnica negativnih stanj. Brez nje ne moremo napredovati v praksi Dhamme. Potrpežljivost pomeni, da se spravimo z neprijetnimi stvarmi, ki jih ta trenutek ne moremo spremeniti. Če si dovolimo, da nas razburi vročina in mraz in celo malo lakote in žeje, to pomeni, da smo daleč od poti. Če izgubimo živce, ko ne dobimo, kar si želimo ali se ne moremo znebiti tega, česar si ne želimo, se obnašamo kot otrok.

Ob mirnem vdihu in izdihu bi morali razmišljati, da brez potrpežljivosti ustvarjamo slabo kammo, ki bo obrodila v prihodnosti dosti več trpljenja, kot ga prinaša nelagodje v sedanjosti. Če smo potrpežljivi z vsemi malimi neprijetnostmi v življenju, smo dobo pripravljeni na srečanje z velikimi izzivi, kot je huda telesna bolečina. Opuščanje jeze, odpora in samopomilovanja, ki se lahko pojavijo, ko se srečamo z neprijetnim, da našemu umu veliko moč in veliko veselje.

- adžan Džajasaro

Predstave o jazu

Predstave, ki jih imamo o tem, kdo smo, so vezane na naša čustva do tistih okrog nas. Občutek, da smo oprijemljiv samostojen jaz, pride in gre. Včasih, če smo na primer jezni ali ljubosumni ali osramočeni, je lahko ta občutek zelo močen. Drugič, ko se počutimo varne in sproščene, je lahko zelo šibek. Ko z meditacijo umirimo um, lahko občutek, da smo ločeno bitje, povsem izgine.

Ena od najpomembnejših veščin, ki naj jih meditant razvije, je opazovanje. Z opazovanjem, kako se občutek kdo smo spreminja glede na vzroke in okoliščine, se lahko naučimo modrih naukov o pomenu ne-jaza.

- adžan Džajasaro

Um v pripravljenosti

Buddha je rekel, da so ljudje, ki ne urijo svojega uma, kakor tisti, ki živijo v hiši z luknjami v strehi. Lahko se tako navadijo na lepo vreme, da se jim ne zdi smiselno trošiti čas in trud za popravilo strehe. Ko pride dež, curlja v hišo in povzroči veliko škodo.

Pomen urjenja uma morda ni tako očiten, ko nam gre v življenju vse dobro, a postane zelo očiten, ko nas ujame nevihta težkih preizkušenj. Modri ljudje si prizadevajo pripraviti se na vse možnosti. Vidijo koristi in nevarnosti pozitivnega mišljenja. Resnična varnost pride z stalno prakso Buddhove poti.

- adžan Džajasaro

Tesnoba in strah

Ne glede na to, zaradi katere določene stvari smo tesnobni ali prestrašeni, ostane sama izkušnja tesnobe ali straha nespremenjena: vzorec telesnih in mentalnih pojavov, ki nastanejo in minejo v sedanjem trenutku.

Premakni svojo pozornost od tega, kar sproži čustvo, in od vsebine svojih misli in poglej izkušnjo čustva. Preuči jo z mirnim, radovednim zavedanjem. Še posebej opazuj telesne občutke. Kmalu se bo čustvo raztopilo. Potem, ko se raztopi, opazuj mir ob prenehanju čustva.

- adžan Džajasaro

Kdo je zaupanja vreden učitelj?

Buddha je rekel, da se včasih na nebu sliši grmenje, a ne dežuje. To je tako kot nekdo, ki je veliko prebral in zna prepričljivo govoriti o Dhammi, pa nima resničnega uvida v štiri plemenite resnice. Po drugi strani pa so nekateri ljudje dosegli uvid v štiri plemenite resnice, a so malo brali in ne znajo lepo govoriti. Včasih ni grmenja, a dež pada in osveži izsušeno zemljo.

Ali je učitelj zaupanja vreden ne izvemo po tem, kako samozavesten se zdi in kako dobro govori, pač pa po tem, kako dosledno in v kolikšni meri se izkaže osvobojen pohlepa, sovraštva in zablode.

- adžan Džajasaro

Ideje o drugih

Z izjemo peščice ljudi, ki so razvili psihične moči, ni mogoče natančno vedeti, kaj se dogaja v umu kogarkoli drugega. Nikoli ne moremo resnično poznati uma druge osebe, četudi je ta oseba član naše lastne družine. Lahko ugibamo, sklepamo, smo empatični – pogosto pravilno – toda to ni isto kot vedeti. Pomembno je, da se ponižno opominjamo, da ne poznamo resnično uma druge osebe, ker to pomeni, da te osebe ne jemljemo kot samoumevne. Naši ideji o tem kdo je on, ne dovolimo, da bi postala toga. To je sočutno, ker je ljudem že tako težko narediti pozitivne spremembe v svojem življenju. To postane še težje, če tisti okrog njih vztrajajo pri fiksnih idejah o tem, kdo so.

- adžan Džajasaro

Začetek in konec

Pri vseh prizadevanjih sta začetek in konec posebej pomembna. Zato bi se morali potruditi zagotoviti, da začetek in konec vsakega dneva namenimo meditaciji. Da bi dosegli ta cilj, je dobro skleniti, da ne bomo gledali telefona ali kateregakoli drugega zaslona zadnjo uro preden gremo v posteljo ali prvo uro, potem ko se zbudimo. Ni slabo, če smo v stiku z drugimi, je pa škodljivo, če nam to preprečuje stik z nami samimi. 

 

- adžan Džajasaro

Ponižnost

Ponižnost ni stvar drže ali barve glasu. Če ljudje sklonijo glavo in govorijo z velikim spoštovanjem ali samokritično, to ne pomeni, da so ponižni. Zunanje znake ponižnosti lahko zaigramo in samokritičnost je pogosto oblika domišljavosti.

Pristna ponižnost raste z zmanjševanjem navezanosti na poglede in mnenja. Ponižnost vzcveti, ko nas več ne skrbi, da se pred ljudmi okrog nas pojavimo na določen način in ko več ne razmišljamo, da je narediti napako vzrok za ponižanje. Ponižnost nastopi, ko je ljubezen do resnice močnejša kot ljubezen do jaza. 

- adžan Džajasaro

Zalivanje uma

Če rastline začnejo veneti, to pomeni, da jih je potrebno zaliti. Če se življenje zdi turobno in depresivno, to pomeni, da je um potrebno zaliti.

Um se zaliva z dobroto. Želja pomagati drugim, vadba pozornosti in opuščanja navezanosti na negativne misli, vse pomagajo umu vzcveteti.

Ni lahko čez celo leto dobro zalivati rastline.

Ni lahko vzdrževati ves čas dobro zalit um.

Toda v obeh primerih, in še posebej v drugem, se resnično splača.

- adžan Džajasaro

Kako govoriti z vplivno osebo

Kralj se je odločil napasti sosednjo državo, čeprav je njegov premier menil, da plan ni moder. Vsako jutro je premier s fračo hodil po vrtu pod kraljevim oknom. Končno ga je kralj opazil in vprašal, kaj počne.

Premier je rekel: »Vaše veličanstvo, na drevesni veji je čriček, ki z velikim užitkom pije roso. Ne vidi bogomolke za sabo, ki je pripravljena na napad. S svoje strani pa bogomolka ne opazi vrabca, ki jo je pripravljen napasti. In vrabec ne vidi človeka s fračo, ki meri vanj. Tri bitja so tako vneta, da bi dobila željeni predmet, da so brezbrižna do lastne varnosti.«

Kralj se je odpovedal svojemu planu, da napade

- adžan Džajasaro

Bolečina in trpljenje

Bolečina in trpljenje nista ista reč. Duševno trpljenje izkusimo le, ko obstaja odpor do bolečine. Vendar pa to ne pomeni, da bi morali vedno sprejeti bolečino. Četudi je določena bolečina neizbežna, pa določena ni. Bolečina je lahko znak, da obstaja telesen problem, na katerega je potrebno biti pozoren. Če je nalogo moč opraviti brez telesne bolečine, je to toliko boljše. Toda, če je za dokončanje naloge določena stopnja telesnega nelagodja neizbežna, potem bi se morali potruditi preprečiti simptomom odpora - tesnobi, strahu, jezi in bolestni želji, da bi se bolečina odstranila – da ovirajo naš napredek.

adžan Džajasaro

Umetnost zadovoljstva

Učenje vzdrževanja pozornosti na objekt meditacije ni odvisno le tega, da ne popuščamo motečim mislim, ampak tudi od razvijanja pozitivnih čustev do objekta samega. Če lahko tako ceniš preprostost in subtilnost diha, da ne iščeš več drugih mentalnih stanj za lastno zabavo, potem se učiš umetnosti zadovoljstva.

Če si lahko zadovoljen z občutkom diha, potem si lahko zadovoljen s svojim imetjem v materialnem svetu. Biti zadovoljen pomeni zavedati se vrednosti tega, kar imamo točno sedaj.

- adžan Džajasaro

Vznemirjenost in meditacija

Pri meditaciji ne gre za doseganje. Gre za učenje, kako se soočiti s sedanjim trenutkom na najbolj moder način. En dan se morda učiš o mirnih stanjih uma, drugi dan morebiti o nemirnih stanjih uma. Zagotovo je prijetneje, ko se učiš o mirnih stanjih uma, vendar to ni nujno koristnejše.

Nekateri ljudje pravijo, da so preveč vznemirjeni, da bi meditirali. To je tako, kot če bi rekli, da smo preveč bolni, da bi vzeli zdravilo.

- adžan Džajasaro

Dresura konjev

Buddha je nekoč primerjal poučevanje učencev Dhamme z dresuro konjev. Rekel je, da nekateri konji tečejo že ob pogledu na senco biča, nekateri pa, ko čutijo dotik biča na svoji koži. Nekateri konji tečejo le, ko čutijo, da se bič zareže v njihovo kožo in najslabši šele, ko se bič zareže do kosti.

Če smo pozorni in se zavedamo vsega, kar nas svet uči, smo lahko kot najboljši konj ali pa vsaj drugi najboljši. Morali bi se izogibati biti najslabši konj in se z iskrenostjo obrniti k Dhammi šele, ko v svojem življenju izkusimo globoko bolečino.

- adžan Džajasaro

Najuspešnejši učitelji

Sreča je, če se lahko preživljaš z delom, ki drugim resnično koristi. Eno od takih del je učitelj v šoli. Posredovati znanje je čudovita stvar, še bolj pa je čudovito posredovati ljubezen do učenja in ljubezen do resnice. Znanje, ki se ga naučimo v šoli, lahko nekega dne postane zastarelo. Toda otrok, ki je opremljen z obojim, tako z veseljem do učenja kot z znanjem, kako se učiti, bo vedno sposoben uspeti, ne glede na to, v kakšnem okolju se znajde in kako se svet spremeni. Šolski učitelji, ki pomagajo vzbuditi te lastnosti v svojih učencih, zaslužijo veliko odliko.

- adžan Džajasaro

Samovšečnost

Nekoč sem šel obiskat neko žensko v bolnišnico. Zbolela je za rakom in je imela pred sabo le še nekaj dni življenja. Na njenih okončinah ni bilo več mesa, a njen trebuh je bil otekel kot bi bila visoko noseča. Nihče od družinskih članov, ki so bili v sobi, se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je smrt pred vrati. Beseda »rak« ni bila nikoli izgovorjena. Sama ženska je povedala, da upa, da bo postala nuna za nekaj časa, ko bo ozdravela.

Nisem bil povabljen, da bi spregovoril odkrito. Toda tega pretvarjanja tudi nisem mogel prenašati. Umirajoči ženski sem rekel, da je za vsakega bolnega človeka naravno, da si želi ozdraveti. Toda Buddha nas je svaril pred samovšečnostjo. Moder človek svojemu umu ne dovoli premlevati le o izhodu, ki si ga želi. Svoj um pripravi na vse možne izhode: tako na tiste, ki si jih želi, kot na tiste, ki se jih boji. Popolna ozdravitev bi bila čudovita. Toda biti moder pomeni biti pripravljen na karkoli, kar se zgodi. Da bi to dosegli, je potrebna vadba umirjanja uma z meditacijo.

- adžan Džajasaro

 

Vzpenjanje na goro

Morda si se začel vzpenjati na goro iz doline, kjer urno teče reka. Opazil boš, da se zdi tok reke dosti počasnejši, ko nanj gledaš iz točke visoko na gori. To te opominja, kako razdalja pogojuje zaznavanje gibanja.

Vaditi pozornost je kot vzpenjanje na goro. Bolj kot vadiš, bolj se zavedaš, šele pri vrhu, hitro spreminjajočih se dogodkov v življenju. Vse se zdi, da se spreminja veliko počasneje. Imaš več časa, da ravnaš modro.

- adžan Džajasaro

Nova dimenzija

Različnim ljudem moramo biti različne osebe – mati, oče, brat ali sestra; prijatelj, kolega, delodajalec, delavec. Vsi imamo vloge, ki jih igramo kot člani skupnosti in državljani države. Toda vse to, kar moramo biti, zavzema le eno dimenzijo življenja.

V meditaciji razvijemo zelo neposreden odnos z našim telesom in umom. Naučimo se vstopiti v novo dimenzijo našega bitja, tisto, ki je brez občutka, da smo nekaj ali nekdo. Ta obogati naš pogled na življenje v svetu, tako kot tridimenzionalna slika presega dvodimenzionalno. Brez te perspektive jemljemo vse preveč resno; z njo lahko živimo naše življenje odkrito in pošteno, a tudi z neko določeno lahkotnostjo.

- adžan Džajasaro

Ljubeča prijaznost

Zasluga (puñña) se nanaša na prečiščevanje telesa, govora in uma. Zaslugo se doseže z darovanjem, z upoštevanjem vodil in z duhovnim razvojem. Običajno je bil v budističnih kulturah poudarek na prvi od teh treh.

Toda Buddha je nekoč rekel, da kakor sij vseh zvezd ne dosega niti delca sija lune, tako osvoboditev uma z ljubečo prijaznostjo presega vsa druga dobra dejanja in »sije navzven svetlo in bleščeče«.

- adžan Džajasaro

Za vesak

Theravadski budisti verjamejo, da je bil Buddha rojen, da je dosegel razsvetljenje in preminil na dan polne lune v maju. Ta dan je znan kot Visakha Puja ali Vesak in se ga spominjajo po celem svetu. Ko luna vstane, se na Tajskem laični budisti pridružijo menihom in nunam in s prižganimi svečami krožijo okrog stup ali spomenikov Buddhe v samostanih.

Buddha je zrastel v razkošnih življenjskih razmerah. Vse udobje je pustil za sabo, z namenom da bi našel resnico. Leta je prakticiral najbolj strogo askezo, preden je spoznal, da askeza ni mogla sežgati najglobljih omadeževanosti v človeškem srcu. Na noč polne lune v maju, ko je meditiral pod svetim figovcem, je Buddha odkril srednjo pot med predajanjem užitkom in slepim asketizmom. Z lastnimi napori je dokazal, da imajo ljudje znotraj sebe zmožnost preseči vse trpljenje. Preostanek njegovega življenja je z modrostjo in sočutjem namenil učenju poti do svobode.

Poklon Buddhi, blaženemu, popolnoma razsvetljenemu!

- adžan Džajasaro

Verovanja

Nekateri ljudje verjamejo v večna nebesa in večen pekel. Nekateri ljudje verjamejo, da je s smrtjo telesa konec vsega. Nekateri ljudje verjamejo, da je boljše, če sploh ne razmišljajo o smrti in njenem pomenu.

Buddha je učil, da bolj kot razumemo vzročnost in bolj kot razumemo naravo našega telesa in uma, bolj razpadajo verovanja v izničenje in večnost. Temeljito opazuj notranjost in Buddhova srednja pot se bo počasi pojavila.

- adžan Džajasaro

Rast v dobroti in modrosti

Ni težko začeti razmerje, težko je ohraniti predanost, da ga negujemo.

Ni se težko zavedati začetka diha, težko je ohraniti pozornost nanj.

Ni težko najti navdih v Dhammi, težko je ohraniti ta navdih skozi vse vzpone in padce v življenju.

Takrat ko se potrpežljivo, prijazno in s ponižnim srcem prebijamo skozi težke stvari, rastemo v dobroti in modrosti.

 

- adžan Džajasaro

Vadite Dhammo

Najprej slaba novica:
Naši umi so polni omadeževanosti, ki nam povzročajo trpljenje in preprečujejo, da bi spoznali pravo srečo.

In sedaj dobra novica:
Ni je omadeževanosti človeškega uma, ki bi se lahko zoperstavila moči Dhamme.

Zdaj, ko ste slišali novice, se lotite dela.

Vadite Dhammo.

Nihče drug tega ne more narediti namesto vas.

- adžan Džajasaro

Plamen sveče

Plamen sveče v vetru nemirno trepeta. Ob soju njegove svetlobe ni mogoče delati.

Um je kot plamen sveče. Le takrat, ko je zaščiten pred vetrovi vznemirjenih misli in negativnih čustev, nam nudi svetlobo, ki je dovolj močna in spokojna, da omogoča delo modrosti.

- adžan Džajasaro

Uvid v minljivost

Sprejeti resnico o minljivosti in neposredno izkusiti resnico o minljivosti sta dve različni stvari. Sprejemanje resnice o minljivosti ljudi ne naredi niti bolj moralne niti spokojnejše niti modrejše, pač pa to naredi izkušnja resnice o minljivosti.

Toliko naših zmotnih predpostavk o nas samih temelji na pomanjkanju uvida v minljivost. Ko se pojavi uvid, odpadejo stara prepričanja in navezanosti. Minljivost zakriva kontinuiteta. Minljivost se nam razodene z opazovanjem, kako pojavi nastajajo in minevajo.

- adžan Džajasaro

Soočanje in opuščanje

Meditacija ti razširja perspektivo.

Včasih, ko tvoj um postane miren, nenadoma dojameš, da je problem, ki te je zelo skrbel, le malenkost. Drugič sprevidiš, da je majhen problem, ki ga nekaj časa nisi upošteval, lahko zelo resen in se mu je potrebno takoj posvetiti.

Meditacija ti pomaga opustiti stvari, ki jih moraš opustiti. Pomaga ti soočiti se s stvarmi, s katerimi se moraš soočiti.

- adžan Džajasaro

Bahanje

Buddha je učil, da je želja bahati se ali manipulirati z zaznavo, ki jo imajo ljudje o nas, mentalna omadeževanost. Danes so socialni mediji močno spodbudili bahanje. Če imenujemo bahanje »deljenje«, to ne pomeni nujno, da ni več bahanje. Ravno tako ne dodajanje skromnega komentarja k bahanju.

Namera je vse. Če čutiš potrebo popraviti svojo fotografijo tako, da ji odstraniš madeže na koži, da izgledaš bolj suh ali privlačnejši, raziskuj razlog zakaj.

Pozornost ne pomeni le biti v sedanjem trenutku, pomeni zavedati se, ali so naše namere dobre ali slabe in se potem truditi opustiti slabo in vzgajati dobro.

- adžan Džajasaro

Imeti prav

Ko imaš prav glede nečesa, stvar še ni končana. Prav tako je pomembno, kako se soočaš z občutkom, da imaš prav, da te ta ne prevari. Še posebej opazuj, kakšen občutek imaš o ljudeh, ki nimajo prav in kako ravnaš z njimi.

Če nisi pozoren, ti imeti prav lahko povzroči ravno toliko problemov kot ne imeti prav.

- adžan Džajasaro

Življenska vodila

Buddha je učil, da tisti, ki se vzdržijo ubijanja, jemanja, kar ni dano, neprimernega spolnega vedenja, laganja in jemanja snovi, ki omamljajo, omogočijo neizmernemu številu bitij svobodo pred strahom, sovraštvom in trpljenjem. Posledično bodo tudi sami uživali brezmejno svobodo pred strahom, sovraštvom in trpljenjem.

Vodila niso zapovedi. V budističnem učenju ni vere v nadnaravno moč, ki nagradi dobro in kaznuje slabo. Vzdržati se zgoraj naštetih petih vrst slabe kamme postane naravno za tiste, ki iskreno gojijo modrost in sočutje.

- adžan Džajasaro


 

Pogojenost s situacijami

Pogosto zamenjujemo naša občutke z resničnostjo okoli nas. Rečemo »to je dolgočasno«, ko mislimo »dolgčas mi je«. Rečemo »to je depresivno«, ko mislimo »depresiven sem«.

Toda če bi bila situacija resnično dolgočasna, potem bi bili vsi zdolgočaseni. Nekatere ljudi pa ne dolgočasijo situacije, ki se nam zdijo dolgočasne in nekateri celo uživajo v njih. Pomembno je prepoznati, da naše stanje uma ni le neizogibni odsev zunanje situacije. Sposobni smo izuriti naš um do točke, ko nismo več pogojeni s situacijami, v katerih se najdemo.

- adžan Džajasaro

Nebeški čas

Bolj kot so naša čustva intenzivna, večja je razlika med časom, kot ga izkusimo, in časom, ki ga izmeri ura. Ko trpimo se lahko ena minuta zdi kot ura. Ko smo srečni, se lahko ura zdi kot minuta.

Veliko laičnih budistov si pridobiva zasluge, da bi dosegli ponovno rojstvo v nebeškem kraljestvu. Pravijo, da je življenjska doba bitij v nebeškem kraljestvu veliko milijonov let. Toda to je čas, ki ga meri ura. V izkušnji nebeškega bitja se to lahko zdi kot zelo kratek čas. Z dobrimi dejanji si prizadevati za ponovno rojstvo v nebeškem kraljestvu ni ravno napačno, je pa kratkovidno. Ko se naš čas v nebesih izteče, ostane pravo delo opuščanja omadeževanosti. Nebesa so le zelo prijeten počitniški kraj.

- adžan Džajasaro

Kaj je bistveno?

Buddha je učil, da modri ljudje razumejo, kaj je bistveno v življenju in kaj ni bistveno. Pozornost posvetijo temu, kar je bistveno in za nebistveno porabijo tako malo časa, kot je le mogoče.

Po drugi strani nespametni ljudje napačno presodijo bistveno kot nebistveno in nebistveno kot bistveno. Na primer meditacijo omalovažujejo kot nebistveno in kot izgubo časa. Čas in denar imajo za nujna pri njihovi banalni gonji po uživanju.

Prvi korak na Buddhovi poti osvoboditve se ne začne s preskokom v veri. Začne se, ko začnemo spraševati iskrena vprašanja o življenju: »Kaj je bistveno?«, »Kaj ni bistveno?«

- adžan Džajasaro

Kapljica rose

Kakor bo kapljica rose na konici travne bilke hitro izpuhtela, ko vstane sonce, točno tako je človeško življenje kot kapljica rose.

Kakor bo na vodi narisana črta hitro izginila, točno tako je človeško življenje kot na vodi narisana črta.

Kakor se gorski potoček, ki hitro teče, ne bo niti za kratek hip ustavil na mestu, točno tako je človeško življenje kot gorski potoček.

Tak način razmišljanja o resnici minljivosti v nas vzbuja občutek nujnosti. Le z vadbo Dhamme lahko damo našemu življenju pravi smisel in cilj.

- adžan Džajasaro

Čistost

Buddha je učil, da določena mentalna stanja oropajo um miru in jasnosti in zastrejo pravo naravo stvari. Ta stanja je imenoval »kilesa«, kar običajno prevajamo kot »omadeževanosti«. Kakor koli, čeprav je to besedo zlahka dojeti kot koncept, jo je moč resnično doumeti šele, ko um izkusi čisto, neomadeževano stanje samādhija (zbranosti).

Ravno tako kot lahko popolnoma razumemo pomen »umazanega« le, ko imamo izkušnjo »čistega«, lahko sprevidimo, kako lahko mentalna stanja omadežujejo um le, ko imamo izkušnjo miru in jasnosti, s katerima ga lahko primerjamo.

Ko jasno vidimo učinek, ki ga imajo omadeževanosti na naš um in koliko trpljenja nam povzročajo, se naravno pojavi vnema za prakso.

- adžan Džajasaro

Vzpodbuda za dobroto

Kot budisti se moramo opomniti:

"Drugi so lahko pohlepni in sebični, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsemu pohlepu in sebičnosti v svetu.

Drugi so lahko kruti, polni sovraštva in jeze, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsej krutosti, sovraštvu in jezi v svetu.

Drugi so lahko brezbrižni in zmedeni, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsej brezbrižnosti in zmedenosti v svetu."

Raje kot dovolimo, da smo zaradi škodljivih stvari v svetu okrog nas prestrašeni in depresivni, lahko te stvari uporabimo kot vzpodbudo za dobroto.

- adžan Džajasaro

Letenje skozi zrak

Obiskovalec samostana je rekel adžanu Čaju: »Pravijo, da si popolnoma razsvetljen. Ali to pomeni, da lahko letiš skozi zrak?« Adžan Ča je odvrnil: »Kaj ima letenje opraviti s tem? Govnači lahko letijo.«

Adžan Ča ni spodbujal pogovora o nadnaravnih močeh. Rekel je, da je to, kakor bi človek gledal v nebo, medtem ko bi bilo modreje posvetiti svojo pozornost tlom pod nogami.

- adžan Džajasaro

Modrost kave

Če imaš rad sladko kavo z mlekom in je skodelica kave pred tabo pregrenka, kaj narediš? Prosiš nebeško pomoč, da jo posladka? Kriviš staro kammo in poskušaš sprejeti svojo usodo grenke kave? Vržeš kavo stran? Upam, da nič od tega. Svetoval bi, da dodaš malo sladkorja. In če je presladka, dodaj še kave ali vode.

Če veš, kako vsaka sestavina skodelice kave vpliva na njen okus, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da jo narediš okusnejšo. Če analiziraš situacijo v svojem življenju dokler jasno ne vidiš vzrokov in okoliščin, ki tvorijo osnovo tej situaciji, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da veš kje in v kakšni meri lahko narediš modre spremembe.

- adžan Džajasaro

Seno za konje

Kot srednješolcu so mi bila všeč dela ameriškega budističnega pesnika Garya Snyderja. Kratka pesem »Seno za konje« je imela name velik učinek. V njej star mož ocenjuje svoje življenje:

»Imam oseminšestdeset let«, je rekel,
»Pri sedemnajstih sem prvič prenašal bale sena.
Misleč, tisti dan, ko sem začel,
da bi to zagotovo sovražil početi celo svoje življenje.
In prekleto, to je natančno to, čez kar sem šel in kar sem naredil.«

To je bila ena najbolj žalostnih stvari, kar sem jih kadarkoli prebral. Razmišljanje o pesmi znova in znova je bilo, mislim, prvi korak, ki sem ga naredil proti moji končni odločitvi, da preživim življenje kot budistični menih.

- adžan Džajasaro

Opuščanje jaza

Trenutek za trenutkom ustvarjamo napačen občutek jaza z načinom, kako se povezujemo z našim telesom, občutki, spomini, zaznavanjem, mislimi, čustvi in čutnim zavedanjem.

  1. Lahko domnevamo, da so ti pojavi eno in isto z jazom, tako kot smatramo, da ni ločnice med barvo plamena in plamenom samim.

  2. Lahko smatramo, da ti pojavi pripadajo jazu na isti način, kot senca drevesa pripada drevesu.

  3. Lahko smatramo, da so ti pojavi v jazu, tako kot je dišava v cvetlici.

  4. Lahko smatramo, da ti pojavi vsebujejo jaz, tako kot skrinjica vsebuje dragulj.

Ni nam potrebno opustiti jaza. Ne obstaja nič, kar bi bilo potrebno opustiti. Opuščamo zasvojenost in navezanost, ki sta pogoja za iluzijo jaza.

- adžan Džajasaro

Počen kozarec

Optimist reče, da je kozarec napol poln. Pesimist reče, da je kozarec napol prazen. Budist reče, da je kozarec že počen.

Ko premišljamo o kozarcu, kot da je že počen, ga lahko uporabljamo brez navezanosti. Uporabljamo ga najbolj pametno in hkrati nikoli ne pozabimo njegove kratkotrajne narave. Ko na koncu poči, nismo presenečeni in ne trpimo.

- adžan Džajasaro

Dvom

Ko si se po skrbnem premisleku odločil za prakso, se ji posveti za čas, ki si si ga vnaprej določil. Šele ko je to obdobje mimo, se odloči ali boš z vadbo nadaljeval ali ne.

Med tem obdobjem ne padi v past dvoma. Lahko se pojavijo tri glavne vrste dvoma, da te preizkusijo:

  1. Ali je cilj uresničljiv?

  2. Cilj je uresničljiv, toda ali je vreden truda, ki je potreben, da ga dosežem?

  3. Cilj je uresničljiv, vreden vsakega truda, toda ali sem ga sposoben doseči?

A je stvaren? A se je vredno truditi? Lahko to dosežem?

Ko stvari postanejo težavne, opazuj, kako se um nagiba k enemu od teh načinov mišljenja. Ne potlači dvoma. Enostavno prepoznaj dvom kot dvom, prehodno mentalno stanje, in ga opusti.

- adžan Jayasaro

Dolgčas in užaljenost

Pogosto zamenjujemo naše osebne reakcije z zavedanjem objektivne stvarnosti. Ko se pritožujemo, da je kakšna stvar dolgočasna, to v resnici pomeni, da nas ta stvar dolgočasi. Ko kritiziramo, da je kaj žaljivo, to v resnici pomeni, da smo zaradi tega užaljeni. Če razumemo, da obstaja nekaj, kar je dolgočasno ali žaljivo, potem se zdi neizogibno, da moramo biti zdolgočaseni ali užaljeni. Toda če vidimo, da je občutek dolgočasja ali užaljenosti pogojen ne le s samo izkušnjo, ampak tudi z našim odgovorom nanjo, potem nam postane jasno, da sami ustvarjamo občutke, ki smo jih izbrali, čeprav nam tega ni treba.

Um, ki se hitro zdolgočasi je običajno tisti, ki je ali zasvojen z dražljaji ali preveč robat, da bi cenil prefinjene podrobnosti predmeta, ki ga izkuša. Um, ki je hitro užaljen, je tisti, ki je navezan na ideje, kaj je prav in kaj narobe. Modri ljudje si prizadevajo odpraviti te pomanjkljivosti.

- adžan Jayasaro

Sadje

Buddha je nekoč dejal, da so lahko menihi, kot sadje, razdeljeni v štiri kategorije:

Gnili od zunaj in gnili od znotraj.
Gnili od zunaj in zreli od znotraj.
Zreli od zunaj in gnili od znotraj.
Zreli od zunaj in zreli od znotraj.

To učenje nas opominja, da ne smemo takoj domnevati, da ima menih čist um, če je njegova zunanja podoba navdihujoča. Morda ga ima, lahko pa le deluje na način, za katerega upa, da mu prinese korist pri laičnih budistih. Podobno ne smemo imeti za samoumevno, da ima menih, čigar zunanja podoba nas ne navdihuje, nečist um. Morebiti ga ima, toda če ne prelamlja nobene od njegovih zaobljub, so lahko njegove neprivlačne osebne navade in obnašanje le rezultat njegove kamme. Buddha je dejal, da se lahko šele po daljšem opazovanju odločimo, ali menihova dejanja in govor kažejo na pohlep, sovraštvo ali nevednost in ali mu je modro zaupati.

- adžan Jayasaro

Kokos

Pred mnogimi leti še preden sem postal menih, sem nekaj časa živel v koči s travnato streho na indijski plaži. Nekega dne je z bližnjega drevesa padel kokos. Zelo sem si želel jesti njegovo meso in piti njegovo mleko. Na žalost pa nisem imel niti mačete niti drugega orodja, da bi ga odprl. Bolj kot sem mislil na vsebino kokosa, bolj sem postajal žejen, a sem razočaran ugotovil, da ne morem storiti ničesar. Na koncu sem moral pustiti kokos v pesku prav tam, kjer je padel. Bilo bi isto, ko bi bil tam zelen kamen.

Meso in mleko Dhamme sta dosti okusnejša in dosti bolj hranljiva kot tista iz kokosa in prodreti skozi njeno zunanjo lupino se zdi še zahtevnejše. Toda z vestno in potrpežljivo vadbo, ki sledi Buddhovi poti velikodušnosti, moralnosti in vzgoje uma lahko vsi dojamemo Buddhove besede: »Od vseh okusov na svetu je okus Dhamme najodličnejši.«

- adžan Jayasaro

Luna

Nekaj je resnično čudovitega in navdihujočega je, ko vidiš nekoga, ki je predan zasledovanju pravzaprav nepomembnih ciljev, kot sta bogastvo in moč, ko se prebudi k dragocenosti človeškega rojstva in zavzame novo smer v svojem življenju. Videti prijaznost nekoga, ki je bil običajno brezčuten ali ponižno obnašanje nekoga, ki je bil običajno izredno samoljuben je posebej ganljivo.

Ljudje se lahko spremenijo na najbolj povzdignjene načine. Ne skozi dejanje volje ali milost boga, ampak skozi potrpežljiv in inteligenten napor. Buddha je izjavil, da je videti nekoga, ki se je na ta način spremenil tako lepo, kot gledati jasno polno luno, ki se prikaže iz ozadja temnega oblaka.

- adžan Jayasaro

Tanki led

Predpostavljamo, da so tla pod našimi nogami trdna kot beton, vendar v resnici vedno hodimo po tankem ledu. V materialnem svetu ni najti prave varnosti in zatočišča. Neprestanih sprememb, ki se dogajajo, ne moremo kontrolirati in če je naše zadovoljstvo odvisno od stvari, bomo vedno le korak od trpljenja. Z opazovanjem sprememb v vseh svojih oblikah se lahko naučimo, da se pametno odzovemo na spremembe, ki nam jih daje življenje in se slepo ne odzivamo s strahom ali željami.

- adžan Jayasaro

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.