Intenzivna
budistična meditacija (retreat) je priložnost, da poglobimo svojo
meditacijsko prakso v družbi duhovnih prijateljev. Namenjen je utrjevanju naše sposobnosti pozornega
opazovanja svojega uma in njegovih reakcij. Osvežili bomo
osnovne načine meditiranja v theravadski tradiciji.
Osem
pravil
Udeleženci retreata bomo spoštovali sledeča pravila:
1. Neškodljivost:
namenoma ne jemati življenje kateremukoli živemu bitju
2. Zanesljivost:
ne vzeti ničesar, kar vam ni dano
3. Čistost:
vzdržati se vseh seksualnih aktivnosti
v času retreata
4. Pravilni
govor:
izogibati se lažnivemu ali zlobnemu govoru ter obrekovanju.
Meditacijski retreat poteka v tišini, kar pomeni, da se
vzdržimo vsakršnih pogovorom med seboj, razen če to ni
absolutno nujno
5. Treznost:
vzdržati se jemanja katerihkoli opojnih pijač ali drog (tudi
kajenja)
6. Odrekanje:
po poldnevu ne jemo do jutra naslednjega dne
7. Zadržanost:
ne nosimo make upa, uporabljamo močnih parfumov ali
deodorantov, čim manj nakita in ne nespodobnih oblačil; ne
poslušamo radija, glasbe in ne igramo glasbenih instrumentov
8. Pozornost:
vzdržimo se prekomernega spanja
Plemenita
tišina
je bistveni del izvajanja intenzivne meditacijske prakse.
Retreat poteka v tišini, zato pričakujemo od udeležencev, da
ne prinesejo s seboj avdio ter video naprav in da ne
uporabljajo mobilnih telefonov. V času trajanja intenzivne
meditacijske prakse je vsakršna komunikacija med udeleženci
nezaželena, razen v nujnih primerih.
Komunikacija z menihi (v kolikor menihi
vodijo retreat):
Anjali:
je pri
komunikaciji z menihi najbolj uporabljana gesta. Roki
sklenemo z dlanmi navzgor pred srcem. To je gesta
spoštovanja, ki se lahko uporabi kot pozdrav ali zahvala.
Priklon:
tradicionalen način izkazovanja spoštovanja oltarju ali
menihu je priklon. To je bolj gib zaupanja, kot pa rigidno
pravilo.
Sedenje:
ko sedimo je tradicionalno znak nevljudnosti kazati podplate
oltarju ali menihu. Prav tako je nevljudno pretegovanje ali
ležanje na tleh.
Menihi
imajo mnogo pravil v svojem kodeksu discipline, kar vpliva
na način njihove komunikacije z drugimi ljudmi. Posebnost
pri tem je ta, da budistični menihi theravadske tradicije ne
smejo imeti fizičnega kontakta z osebo nasprotnega spola.
Zaradi tega mora pri razgovoru z osebo nasprotnega spola
biti prisotna vsaj še ena oseba. Zaradi tega, da bi bile
onemogočene neprimerne situacije, nesporazumi in ogovarjanja.
Delno tudi zaradi teh razlogov menihi pozdravljajo z gesto
anjali in se ne rokujejo.
Menihom
theravadske tradicije je prepovedana udeležba v aktivnostih,
ki bi lahko služili njihovi pridobitni preskrbljenosti. To
vključuje ravnanje z denarjem, sajenje rastlin, delo na
polju ali hranjenje hrane. Vse kar menihi zaužijejo, razen
vode, jim mora biti direktno poklonjeno od zore do poldneva.
Sami si hrane ne smejo vzeti.
Pri
naslavljanju menihov je neprimerno, če jih ogovorimo samo z
imenom, brez pripadajoče oblike naslova. Menihe z več kot
deset leti meništva v tajski tradiciji tharavade se običajno
naslavlja z „Ajahn“ (npr.
Ajahn
Chandapalo). Beseda Ajahn
je tajskega izvora in pomeni „učitelj“. Menihe z manj kot
deset let meniškega staža, naslavljamo v isti tradiciji z
besedico „Tan“ (npr.
Tan Hiriko).
Besedica Tan je prav tako
tajskega izvora in pomeni „častivredni“.
Kaj
prinesti s seboj
(predlogi):
· udobna oblačila, ki so primerna za meditacijo. Udeležence
prosimo, da se oblačijo zadržano in da ne oblačijo kratkih
hlač ali tesnih oblačil. Oblačila naj ne povzročajo ob
premikanju motečega šelestenja za ostale meditante
· pribor za osebno higieno, brisače, prevleko za vzglavnik
· v
prostoru za meditacijo: debele nogavice ali copate;
izogibajte se obutvi, ki povzroča hrup
· primerno obutev za meditacijo v hoji izven zaprtih prostorov
· dežnik in/ali dežni plašč, ter oblačila za morebitno deževno
vreme
· zafu
ali odejo - podlogo za sedenje