Intenzivna budistična meditacija (retreat)  je priložnost, da poglobimo svojo meditacijsko prakso v družbi duhovnih prijateljev. Namenjen je utrjevanju naše sposobnosti pozornega opazovanja svojega uma in njegovih reakcij. Osvežili bomo osnovne načine meditiranja v theravadski tradiciji.

 

Osem pravil

Udeleženci retreata bomo spoštovali sledeča pravila:

1.    Neškodljivost: namenoma ne jemati življenje kateremukoli živemu bitju

2.    Zanesljivost: ne vzeti ničesar, kar vam ni dano

3.    Čistost: vzdržati se vseh seksualnih aktivnosti v času retreata

4.    Pravilni govor: izogibati se lažnivemu ali zlobnemu govoru ter obrekovanju. Meditacijski retreat poteka v tišini, kar pomeni, da se vzdržimo vsakršnih pogovorom med seboj, razen če to ni absolutno nujno

5.    Treznost: vzdržati se jemanja katerihkoli opojnih pijač ali drog (tudi kajenja)

6.    Odrekanje: po poldnevu ne jemo do jutra naslednjega dne

7.    Zadržanost: ne nosimo make upa, uporabljamo močnih parfumov ali deodorantov, čim manj nakita in ne nespodobnih oblačil; ne poslušamo radija, glasbe in ne igramo glasbenih instrumentov

8.    Pozornost: vzdržimo se prekomernega spanja

Plemenita tišina je bistveni del izvajanja intenzivne meditacijske prakse. Retreat poteka v tišini, zato pričakujemo od udeležencev, da ne prinesejo s seboj avdio ter video naprav in da ne uporabljajo mobilnih telefonov. V času trajanja intenzivne meditacijske prakse je vsakršna komunikacija med udeleženci nezaželena, razen v nujnih primerih.

 

Komunikacija z menihi (v kolikor menihi vodijo retreat):

Anjali: je pri komunikaciji z menihi najbolj uporabljana gesta. Roki sklenemo z dlanmi navzgor pred srcem. To je gesta spoštovanja, ki se lahko uporabi kot pozdrav ali zahvala.

Priklon: tradicionalen način izkazovanja spoštovanja oltarju ali menihu je priklon. To je bolj gib zaupanja, kot pa rigidno pravilo.

Sedenje: ko sedimo je tradicionalno znak nevljudnosti kazati podplate oltarju ali menihu. Prav tako je nevljudno pretegovanje ali ležanje na tleh.

Menihi imajo mnogo pravil v svojem kodeksu discipline, kar vpliva na način njihove komunikacije z drugimi ljudmi. Posebnost pri tem je ta, da budistični menihi theravadske tradicije ne smejo imeti fizičnega kontakta z osebo nasprotnega spola. Zaradi tega mora pri razgovoru z osebo nasprotnega spola biti prisotna vsaj še ena oseba. Zaradi tega, da bi bile onemogočene neprimerne situacije, nesporazumi in ogovarjanja. Delno tudi zaradi teh razlogov menihi pozdravljajo z gesto anjali in se ne rokujejo.

Menihom theravadske tradicije je prepovedana udeležba v aktivnostih, ki bi lahko služili njihovi pridobitni preskrbljenosti. To vključuje ravnanje z denarjem, sajenje rastlin, delo na polju ali hranjenje hrane. Vse kar menihi zaužijejo, razen vode, jim mora biti direktno poklonjeno od zore do poldneva. Sami si hrane ne smejo vzeti.

Pri naslavljanju menihov je neprimerno, če jih ogovorimo samo z imenom, brez pripadajoče oblike naslova. Menihe z več kot deset leti meništva v tajski tradiciji tharavade se običajno naslavlja z „Ajahn“ (npr. Ajahn Chandapalo). Beseda Ajahn je tajskega izvora in pomeni „učitelj“. Menihe z manj kot deset let meniškega staža, naslavljamo v isti tradiciji z besedico „Tan“ (npr. Tan Hiriko). Besedica Tan je prav tako tajskega izvora in pomeni „častivredni“.

 

Kaj prinesti s seboj (predlogi):

·  udobna oblačila, ki so primerna za meditacijo. Udeležence prosimo, da se oblačijo zadržano in da ne oblačijo kratkih hlač ali tesnih oblačil. Oblačila naj ne povzročajo ob premikanju motečega šelestenja za ostale meditante

·  pribor za osebno higieno, brisače, prevleko za vzglavnik

·  v prostoru za meditacijo: debele nogavice ali copate; izogibajte se obutvi, ki povzroča hrup

·  primerno obutev za meditacijo v hoji izven zaprtih prostorov

·  dežnik in/ali dežni plašč, ter oblačila za morebitno deževno vreme

·  zafu ali odejo - podlogo za sedenje