O samostanu

Gozdni samostan Goljek – poznan tudi kot Samaṇadīpa – je manjše redovniško (samaṇa) zatočišče (dīpa) za manjše število menihov iz kontemplativne in konzervativne gozdne tradicije theravadskega budizma. To je prvi samostan take oblike v tem delu Evrope, ki sledi originalnemu Budovem učenju, kot je to zapisano v zgodnjih besedilih, ter ima neprekinjeno in neposredno linijo Budovega izročila izpred 2600 let. Naši menihi sledijo visoki normi meniškega pravilnika (vinaya) in učenja (dhamma), ki ga lahko danes vidimo v nekaterih krajih theravadskih držav (Tajska, Šrilanka, Burma, Laos, Kambodža).

Samaṇadīpa uporablja dve posestvi. Glavna samostanska hiša (Ārāma) stoji v dolini, na pol hektarja zemlje. Več kot 3/4 zemljišča je pokrito z gozdom. Hiša ima oltarno sobo, kuhinjo in dve sobi; v gozdu pa stojita dva kutija, Abhaya Kuṭī in Piya Kuṭī. Druga, bolj osamljena in privatna posest ima staro hišo (Viveka Vihāra) z dvema sobama in enim kutijem (Viveka Kuṭī). Ta posest je 20min hoje od Samanadipa Arama Vihare.

Samaṇadīpa vabi vse obiskovalce, ki se zanimajo za Budovo učenje, meditacijo in tudi tiste, ki pač iščejo odgovore na svoje eksistenčne probleme. Ta kraj je majhen in skromen, in je na voljo za meditacijo. Gravni namen samostana je, da ponudi menihom prostor za samoto, toda obiskovalci so še vedno dobrodošli, da pridejo na pogovor k menihom in morda lahko tudi ostanejo tu za nekaj dni (več informacij).

 

Vas Goljek

Samostan stoji v mirnem in naravnem okolju med gozdovi, na hribu Goljek, 40 min vožnje iz Ljubljane. Goljek je obcestna vas na hribu blizu Čateža, severno-zahodno od Trebnjega. Lep razgled daleč naokrog se lahko vidi z bližnjega hriba, to je 544 metrskega Zaplaza. O bogati kulturni preteklosti teh krajev pričajo najrazličnejši viri, o njih govori tudi Fran Levstik v »Popotovanju od Litije do Čateža«. Kraj je seveda poznan tudi po popularnem pohodu po Levstikovi poti.

Okoliški gozd je zelo velik in se razširja na vse strani. Vas Goljek je zelo majhna in mirna naselbina s populacijo približno 65 ljudi.

 

Rezidenti

Častiti Hiriko Thera
(gvardijan samostana)

Rojen je v Ljubljani leta 1985. Zaobljubo anagarike (postulant) je sprejel v Italiji v Santacittarama Monastero Buddhista leta 2004. Še istega leta je odšel v Anglijo, kjer je oktobra 2005 postal samanera (novinec) in leto dni kasneje bhikkhu (popolnoma posvečen menih). Njegov preceptor je bil častiti Luang Por Sumedho (Phra Chao Khun Sumedhajahn). Adžan Hiriko je bil tudi glavni urednik in administrator pri založbi Path Press in je avtor knjige o življenju angleškega meniha s Šrilanke, Ñāṇavīra There, The Hermit of Bundala. Je tudi pisec Menihovih zapisov in prevajalec Buddhovih govorov ali sutt. Adžan je živel tudi v naslednjih samostanih: Amaravati Monastery, Cittaviveka, Aruna Ratanagiri (v Britaniji), Bodhinyanarama (v Novi Zelandiji), Santacittarama (v Italiji), Wat Marp Jan (na Tajskem), Sri Sumedha in v Bundala Kutiju (v Šrilanki)

Častiti Pasada

Rojen v Pragi, na Češkem, leta 1982. Bhikkhu (popolnoma posvečen menih) je postal leta 2013 v Šrilanki. Večina meniškega časa je preživel v džunglah Šrilanke, kot tudi na Island Hermitagu (Polgasduwa) and v puščavniški skupnosti v Laggali.

 

 

 

 

Častiti Thavaro

Rojen v Nemčiji, leta 1977. Bhikkhu (popolnoma posvečen menih) je postal leta 2016 v Wat Buddhabharami (Hamburg, Nemčija). Kot menih je živel tudi na Tajskem in Šri Lanki.

 

 

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.