Predstavitev

Gozdni samostan Goljek – poznan tudi kot Samaṇadīpa – je manjše redovniško (samaṇa) zatočišče (dīpa) za manjše število menihov iz kontemplativne in konzervativne gozdne tradicije theravadskega budizma. To je prvi samostan take oblike v tem delu Evrope, ki sledi originalnemu Budovem učenju, kot je to zapisano v zgodnjih besedilih, ter ima neprekinjeno in neposredno linijo Budovega izročila izpred 2600 let. Naši menihi sledijo visoki normi meniškega pravilnika (vinaya) in učenja (dhamma), ki ga lahko danes vidimo v nekaterih krajih theravadskih držav (Tajska, Šrilanka, Burma, Laos, Kambodža). Samaṇadīpa predvsem sledi poti učitelja adžana Čaja in gozdnih puščavnikov. Več o tradiciji si lahko preberete tukaj.

Samaṇadīpa uporablja tri posestev. Glavna samostanska hiša (Ārāma) stoji v dolini vasi Goljeka, na pol hektarja zemlje. Več kot 3/4 zemljišča je pokrito z gozdom. Hiša ima oltarno sobo, kuhinjo in dve sobi; v gozdu pa stojita dva kutija, Abhaya Kuṭī in Piya Kuṭī. Druga, bolj osamljena in privatna posest za menihe je Klavzura Viveka v Kriški Rebri ima staro hišo z dvema sobama in enim kutijem (Viveka Kuṭī). Ta posest je 20min hoje od centralnega dela. Tretji del pa je hiša za goste Dom Nirodhārāma v Brezju, 10min hoje od cetralnega dela.

Samaṇadīpa vabi vse obiskovalce, ki se zanimajo za Budovo učenje, meditacijo in tudi tiste, ki pač iščejo odgovore na svoje eksistenčne probleme. Ta kraj je majhen in skromen, in je na voljo za meditacijo. Gravni namen samostana je, da ponudi menihom prostor za samoto, toda obiskovalci so še vedno dobrodošli, da pridejo na pogovor k menihom in morda lahko tudi ostanejo tu za nekaj dni (več informacij).

 

Vas Goljek

Samostan stoji v mirnem in naravnem okolju med gozdovi, na hribu Goljek, 40 min vožnje iz Ljubljane. Goljek je obcestna vas na hribu blizu Čateža, severno-zahodno od Trebnjega. Lep razgled daleč naokrog se lahko vidi z bližnjega hriba, to je 544 metrskega Zaplaza. O bogati kulturni preteklosti teh krajev pričajo najrazličnejši viri, o njih govori tudi Fran Levstik v »Popotovanju od Litije do Čateža«. Kraj je seveda poznan tudi po popularnem pohodu po Levstikovi poti.

Okoliški gozd je zelo velik in se razširja na vse strani. Vas Goljek je zelo majhna in mirna naselbina s populacijo približno 65 ljudi.

 

Poslanstvo

Buda je ustanovil meniško skupnost kot optimalni način življenja za tiste, ki iščejo poglavitno resnico o naravi. Glavni namen in odgovornost življenja budističnega meniha ali nune je, da to učenje uveljavi v svojem življenju. Predan skromnosti, odreki (nima denarja in si lasti le malo stvari) in predanosti meditaciji, menih ne iščejo užitkov s predajanjem čutnim ali posvetnim stvarem. Namesto tega se trudi za dosego globlje sreče, ki zacveti, ko se mir in modrost zakoreninita v srcu. In ko je njegova modrost razvita, potem lahko pomaga drugim.

Meniško življenje z vsemi svojimi aktivnostmi je urejeno tako, da razvije koristne kvalitete, ki vodijo k prebuditvi. Te kvalitete so radodarnost, nesebična ljubezen, poštenost, ponižnost, vztrajnost in jasno zavedanje. Ta oblika prebivanja, da menihi in nune živijo v gozdovih, gorah in jamah, prihaja že od Budovega časa. Daleč od stresa in zaposlenosti, ki muči moderno življenje, to mirno naravno okolje ponuja idealno možnost za razvoj notranjega miru in uvida.

 

Vizija

Naš namen je, da obdržimo kraj enostaven in skromen, ker verjamemo, da taki pogoji podpirajo duhovno prakso in zato, ker Gozdna tradicija poudarja Budovo vodilo, da menihi živijo tako, da niso v breme drugim ljudem.

Glavni namen samostana je, da služi kot bivališče za manjše število budističnih menihov in laikov. Gozdna tradicija je osnovana na strogi disciplini, kar pomeni, da menihi vodijo svoje življenje v opuščanju čutnosti in materialnih dobrin.

Samaṇadīpa tudi podpira laično skupnost pri duhovni vadbi, ki je v skladu z budističnimi učenji. Z darovanjem hrane in drugih stvari, ki so potrebne za preživetje menihov, obiskovalci samostana lahko razvijajo prakso radodarnosti (dāna) v tradicionalni budistični obliki. Obiskovalci lahko tudi poglobijo svojo teoretično znanje Budovega učenja, se pogovorijo o svojem duhovnem razvoju in prejmejo spodbudo za uporabljanje tega znanja v njihovem vsakdanjem življenju. Samaṇadīpa služi kot zatočišče za tiho premišljevanje in kontemplacijo, kjer mirna in naravna okolica in učenje omogočata obiskovalcem, da najdejo mir v svojem srcu.

Da lahko podpiramo tiste, ki želijo vaditi v skladi z Budovimi navodili, Samaṇadīpa ponuja:

  • bivanje za nekaj gostov, da lahko za določeni čas izkusijo meniško življenje kot pomočniki samostana,

  • študij Budovega učenja - samostan ima tudi knjižnico,

  • pogovore z menihi o Dhammi,

  • možnost dnevne daritve hrane, drugih osnovnih stvari za nastanjene menihe ali pomoč pri delu.

 

Rezidenti

Častiti adžan Hiriko thero
(gvardijan samostana)

Je ustanovitveni starešina tega samostana. Rojen je v Ljubljani leta 1985. Zaobljubo anagarike (postulant) je sprejel v Italiji v Santacittarama Monastero Buddhista leta 2004. Še istega leta je odšel v Anglijo, kjer je oktobra 2005 postal samanera (novinec) in leto dni kasneje bhikkhu (popolnoma posvečen menih). Njegov preceptor je bil častiti Luang Por Sumedho (Phra Chao Khun Sumedhajahn). Adžan Hiriko je bil tudi glavni urednik in administrator pri založbi Path Press in je avtor knjige o življenju angleškega meniha s Šrilanke, Ñāṇavīra There, The Hermit of Bundala. Je tudi pisec Menihovih misli in prevajalec Buddhovih govorov ali sutt. Adžan je živel tudi v naslednjih samostanih: Amaravati Monastery, Cittaviveka, Aruna Ratanagiri (v Britaniji), Bodhinyanarama (v Novi Zelandiji), Santacittarama (v Italiji), Wat Marp Jan (na Tajskem), Hillside Hermitage in v kutiju Bundala (v Šrilanki)

Častiti adžan Kondañño thero

Rojen na Poljskem, leta 1976. Zaobljubo anagarike (postulant) je sprejel v Angliji v Cittaviveka Buddhist Monastery leta 2007, leto kasnje postane samanera (novinec) in leta 2009 bhikkhu (popolnoma posvečen menih). Njegov preceptor je bil častiti Luang Por Sumedho (Phra Chao Khun Sumedhajahn). Adžan je živel tudi v naslednjih samostanih: Wat Pah Nanachat (na Tajskem) in Bodhinyanarama (v Novi Zelandiji).

 

 

Častiti Thavaro

Rojen v Nemčiji, leta 1977. Bhikkhu (popolnoma posvečen menih) je postal leta 2016 v Wat Buddhabharami (Hamburg, Nemčija). Kot menih je živel tudi na Tajskem in Šri Lanki.

 

 

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.