Predstavitev

Gozdni budistični samostan Samaṇadīpa je redovniško (samaṇa) zatočišče (dīpa) za menihe iz kontemplativne in konzervativne gozdne tradicije theravadskega budizma. To je prvi samostan take oblike v tem delu Evrope, ki sledi Budovem učenju, kot je to zapisano v zgodnjih besedilih, ter ima neprekinjeno in neposredno linijo Budovega izročila izpred 2600 let. Naši menihi sledijo visoki normi meniškega pravilnika (vinaya) in učenja (dhamma), ki ga lahko danes vidimo v nekaterih krajih theravadskih držav (Tajska, Šrilanka, Burma, Laos, Kambodža). Več o tradiciji si lahko preberete tukaj.

Samaṇadīpa uporablja štiri posestev. Glavna samostanska hiša stoji v dolini vasi Goljeka, večina zemljišča je pokrito z gozdom; blizu hiše pa stoji toplar, kjer se dogajajo vse aktivnosti v času toplejšega obdobja; v gozdu pa stojita dva kutija (meniški bivalniki). Druga, bolj osamljena in bolj privatna posest za menihe je Klavzura Viveka v Kriški Rebri, na kateri so stara hiša z dvema sobama in dva kutija. Ta posest je 1.5 km od centralnega dela. Tretji del je hiša za goste Dom Nirodha v Brezju, 700 m od cetralnega dela; tam stojita tudi dva kutija. 85 km južneje od Samanadipa na Kočevskem pa je pridružično samotišče Hillside Hermitage, ki je na voljo le za skupnost samostana.

Samaṇadīpa vabi vse obiskovalce, ki se zanimajo za Budovo učenje, meditacijo in tudi tiste, ki pač iščejo odgovore na svoje eksistenčne probleme. Ta kraj je majhen in skromen, in je na voljo za meditacijo. Glavni namen samostana je, da ponudi menihom prostor za samoto, toda obiskovalci so še vedno dobrodošli, da pridejo na pogovor k menihom (ponavadi v prvo nedeljo v mesecu). Samostan tudi omogoča bivanje za goste (več informacij).

 

Organiziranost

Samostan je ustanovljen 15. aprila 2016 in je registriran kot pravna oseba zasebnega prava ("verska skupnost") pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije 16. januarja 2020. (Matična številka: 2656205000, davčna številka: 35038209.)

Kot je dolečeno v Temeljnem aktu samostan vodita dva telesa, Zbor menihov (Sangha) in Upravni svet.

Zbor menihov je najvišji notranji organ Samostana, ki ga tvorijo popolnoma posvečeni menihi (bhikkhuji), čemur predseduje gvardijan, ki je tudi uradni zastopnik samostana. Menihi skrbjo, da vse stvari potekajo v skladu z Dhammo in Vinayo. Pomembnejše odločitve so sprejete soglasno.

Upravni svet tvori izbrana skupina laičnih članov samostana, ki je delovno  in  posvetovalno telo samostana za nepridobitno upravljanje samostanskega premoženja. Predsednik in blagajnik sta bila izvoljena 27. septembra 2020 for dobo pet let.

  • predsednik: Monishankar Singha
  • blagajnik: Bojan Pirih
  • Dragoljub Blagojević
  • Bojan Božič
  • Neda Bras
  • Maja Najdič
  • Matjaž Piavec

Registrirani laični člani so fizične osebe, ki predani trem zatočiščem, sledijo petim vodilom in spoštujejo meniško življenje in lahko svetujejo Zboru menihov in Strokovnemu svetu.

 

Poslanstvo

Buda je ustanovil meniško skupnost kot optimalni način življenja za tiste, ki iščejo poglavitno resnico o naravi. Glavni namen in odgovornost življenja budističnega meniha ali nune je, da to učenje uveljavi v svojem življenju. Predan skromnosti, odreki (nima denarja in si lasti le malo stvari) in predanosti meditaciji, menih ne iščejo užitkov s predajanjem čutnim ali posvetnim stvarem. Namesto tega se trudi za dosego globlje sreče, ki zacveti, ko se mir in modrost zakoreninita v srcu. In ko je njegova modrost razvita, potem lahko pomaga drugim.

Meniško življenje z vsemi svojimi aktivnostmi je urejeno tako, da razvije koristne kvalitete, ki vodijo k prebuditvi. Te kvalitete so radodarnost, nesebična ljubezen, poštenost, ponižnost, vztrajnost in jasno zavedanje. Ta oblika prebivanja, da menihi in nune živijo v gozdovih, gorah in jamah, prihaja že od Budovega časa. Daleč od stresa in zaposlenosti, ki muči moderno življenje, to mirno naravno okolje ponuja idealno možnost za razvoj notranjega miru in uvida.

 

Vizija

Naš namen je, da obdržimo kraj enostaven in skromen, ker verjamemo, da taki pogoji podpirajo duhovno prakso in zato, ker Gozdna tradicija poudarja Budovo vodilo, da menihi živijo tako, da niso v breme drugim ljudem.

Glavni namen samostana je, da služi kot bivališče za manjše število budističnih menihov in laikov. Gozdna tradicija je osnovana na strogi disciplini, kar pomeni, da menihi vodijo svoje življenje v opuščanju čutnosti in materialnih dobrin.

Samaṇadīpa tudi podpira laično skupnost pri duhovni vadbi, ki je v skladu z budističnimi učenji. Z darovanjem hrane in drugih stvari, ki so potrebne za preživetje menihov, obiskovalci samostana lahko razvijajo prakso radodarnosti (dāna) v tradicionalni budistični obliki. Obiskovalci lahko tudi poglobijo svojo teoretično znanje Budovega učenja, se pogovorijo o svojem duhovnem razvoju in prejmejo spodbudo za uporabljanje tega znanja v njihovem vsakdanjem življenju. Samaṇadīpa služi kot zatočišče za tiho premišljevanje in kontemplacijo, kjer mirna in naravna okolica in učenje omogočata obiskovalcem, da najdejo mir v svojem srcu.

Da lahko podpiramo tiste, ki želijo vaditi v skladi z Budovimi navodili, Samaṇadīpa ponuja:

  • bivanje za nekaj gostov, da lahko za določeni čas izkusijo meniško življenje kot pomočniki samostana,

  • študij Budovega učenja - samostan ima tudi knjižnico,

  • pogovore z menihi o Dhammi,

  • možnost dnevne daritve hrane, drugih osnovnih stvari za nastanjene menihe ali pomoč pri delu.

 

Rezidenti

bhante Sangamaji thero

Rodil se je leta 1974 na Dunaju v Avstriji. V Šrilanko je bil za novinca posvečen leta 1998 pri Ven. K. Aanananda kot njegov učitelj, leta 2000 pa kot bhikkhu. Večino svojega samostanskega časa je preživel na Šrilanki, pa tudi na Tajskem, v Avstraliji, Nemčiji, ZDA (Temple Monastery) in v Maleziji (Budistično svetišče Sasanarakkha). Njegova glavna zanimanja so preučevanje in vadba zgodnjega budizma, treniranje uma in preprosto meniško življenje v gozdu.

bhante Hiriko thero
(gvardijan samostana)


Je ustanovitveni starešina tega samostana. Rojen je v Ljubljani leta 1985. Zaobljubo anagarike (postulant) je sprejel v Italiji v Santacittarama Monastero Buddhista leta 2004. Še istega leta je odšel v Anglijo, kjer je oktobra 2005 postal samanera (novinec) in leto dni kasneje bhikkhu (popolnoma posvečen menih). Njegov preceptor je bil častiti Luang Por Sumedho (Phra Chao Khun Sumedhajahn). Adžan Hiriko je tudi glavni urednik in administrator pri založbi Path Press in je avtor knjige o življenju angleškega meniha s Šrilanke, Ñāṇavīra There, The Hermit of Bundala. Je tudi pisec Menihovih misli in prevajalec Buddhovih govorov ali sutt. Adžan je živel tudi v mednarodnih samostanih Wat Pah Ponga in v Šrilanki.

bhante Phasuko

Rojen na Nizozemsken leta 1980. Bhikkhu (popolnoma posvečen menih) je postal leta 2014 in od takrat je živel v različnih mednarodnih samostanih Wat Pah Ponga.

bhante Ñānadipo (Dhiraṁkuro)
(tajnik samostana)


Rojen v Londonu, VB, leta 1987. Samanera je postal oktobra 2020 in bhikkhu julija 2021 v gozdnem samostanu Samanadipa.

bhante Sihacitto (Dhīrapañño)

Rojen v Bambergu, Nemčiji leta 1993. Samanera je postal aprila 2021 in bhikkhu julija 2021 v gozdnem samostanu Samanadipa.
anagarika Aleks
 
Rojen v Novi Gorici, Sloveniji leta 1994. Anagarika je postal julija  2022 v gozdnem samostanu Samanadipa
 

 

Skupnost Hillside Hermitage (Kočevje)

- Ajahn Nyanamoli (trenutno v Samanadipi)
- Ajahn Thaniyo (trenutno v Srbiji)

 

 




    

 

 

 



 

(C) SloTheravada, 2022

Učenja gvardijana samostana