(MN 71) Tevidžavacchagotta Sutta – Vacchagotti o trojni resnični vednosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Velikem gozdu pri Vesāliju, v dvorani s koničasto streho.

2. Takrat je popotnik Vacchagotta živel v Parku popotnikov, kjer je raslo eno samo mangovo drevo barve belega lokvanja.[1]

3. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo posodo in zunanje oblačilo ter odšel v Vesāli po miloščino. Takrat je Blaženi pomislil: “Še vedno je prezgodaj, da grem po miloščino v Vesāli. Kaj če bi šel k popotniku Vacchagotti, v Park popotnikov, kjer raste eno samo mangovo drevo barve belega lokvanja.”

4. In Blaženi je odšel do popotnika Vacchagotte v Park popotnikov, kjer je raslo eno samo mangovo drevo barve belega lokvanja. Popotnik Vacchagotta je videl prihajati Blaženega v daljavi in mu je rekel: “Naj Blaženi pride, častiti gospod! Pozdrav Blaženemu! Dolgo časa je minilo, kar je Blaženi našel priložnost, da pride. Naj Blaženi sede, ta sedež je pripravljen.” Blaženi je sedel na pripravljen sedež in popotnik Vacchagotta je sedel na nižji sedež, na eno stran in rekel Blaženemu:

5. “Častiti gospod, slišal sem: ‘Asket Gotama trdi, da je vseveden in vse vidi, da ima popolno vednost in vizijo: “Če hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta vednost in vizija nenehno in neprekinjeno v meni.”[2] Častiti gospod, ali ti, ki tako govorijo, rečejo isto kot je to rekel Blaženi in ga ne predstavljajo napačno, ko govorijo, kar je nasprotno dejstvom? Ali oni razlagajo v skladu z Dhammo na tak način, da se nič, kar zagotavlja osnovo za grajo, ne more upravičeno sklepati iz njihove trditve?”

“Vaccha, ti, ki tako rečejo, ne rečejo, kar sem rekel, ampak me napačno predstavljajo s tem, kar je neresnično in nasprotno dejstvom.”

6. “Častiti gospod, kako bi odgovoril, da bi rekel, kar je rekel Blaženi in ga ne bi napačno predstavil s tem, kar je nasprotno dejstvom? Kako naj razložim v skladu z Dhammo na tak način, da se nič, kar zagotavlja osnovo za grajo, ne more upravičeno sklepati iz moje trditve?”

“Vaccha, če odgovoriš tako: ‘Asket Gotama ima trojno resnično vednost,’ boš rekel, kar sem rekel jaz in me ne boš napačno predstavil s tem, kar je nasprotno dejstvom. Razložil boš v skladu z Dhammo na takšen način, da se nič, kar zagotavlja osnovo za grajo, ne more upravičeno sklepati iz tvoje trditve.

(TROJNA VEDNOST GOTAME)

7. “Kolikor daleč želim, se lahko spomnim svojih mnogoterih preteklih življenj, to je enega rojstva, dveh rojstev treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnim svojih mnogoterih preteklih življenj.

8. “In kolikor daleč želim, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidim bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji.

9. “In z lastnim spoznanjem z direktnim izkustvom v tem življenju, tukaj in sedaj vstopim in bivam v osvobojenosti srca in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov.

10. “Če odgovoriš tako: ‘Asket Gotama ima trojno resnično vednost,’ boš rekel, kar sem jaz rekel in me ne boš napačno predstavljal s tem, kar je nasprotno dejstvom. Razložil boš v skladu z Dhammo na takšen način, da se nič, kar zagotavlja osnovo za grajo, ne more upravičeno sklepati iz tvoje trditve.”

(KDO GRE V NEBESA)

11. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Vacchagotta vprašal Blaženega: “Gospod Gotama, ali obstaja kakšen laik, ki bi brez opustitve ovire laičnega življenja, ob razpadu telesa, napravil konec neprijetnosti?”

“Vaccha, ne obstaja laik, ki bi brez opustitve ovire laičnega življenja, ob razpadu telesa, napravil konec neprijetnosti.”

12. “Gospod Gotama, ali obstaja kakšen laik, ki bi brez opustitve ovire laičnega življenja, ob razpadu telesa, odšel v nebesa?”

“Vaccha, ne obstaja samo sto ali dvesto ali tristo ali štiristo ali petsto, ampak veliko več laikov, ki so brez opustitve ovire laičnega življenja, ob razpadu telesa, odšli v nebesa.”

13. “Gospod Gotama, ali obstaja kak ādžīvak, ki je ob razpadu telesa, napravil konec neprijetnosti?”[3]

“Vaccha, ne obstaja ādžīvak, ki je ob razpadu telesa, napravil konec neprijetnosti.”

14. “Gospod Gotama, ali obstaja kak ādžīvak, ki je ob razpadu telesa, odšel v nebesa?”

“Ko se spomnim svojih zadnjih enaindevetdeset vekov, Vaccha, se ne spomnim nobenega ādžīvaka, ki bi ob razpadu telesa, odšel v nebesa, z eno izjemo, ampak on se je držal nauka, da ima dejanje posledico in nauka, da je dejanje moralno pomembno in povzroča učinke.”

15. “Ker je to tako, gospod Gotama, ta sektaška čreda nima niti enega, ki gre v nebesa.”

“Ker je to tako, Vacca, ta sektaška čreda nima niti enega, ki gre v nebesa.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Popotnik Vacchagotta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

Opombe:

---