(MN 96) Esukārī Sutta - Esukārī

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Brahman Esukārī je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in rekel:

(ŠTIRI SLUŽENJA)

3. “Gospod Gotama, brahmani odrejajo štiri služenja. Oni odrejajo služenje brahmanu, služenje kšatriji, služenje vaišji in služenje šudri. V tem pogledu, gospod Gotama, brahmani odrejajo služenje brahmanu: brahman naj streže brahmanu, kšatrija naj streže brahmanu, vaišja naj streže brahmanu in šudra naj streže brahmanu. Takšno je služenje brahmanu, ki ga odrejajo brahmani. Gospod Gotama, brahmani odrejajo služenje kšatriji: kšatrija naj streže kšatriji, vaišja naj streže kšatriji in šudra naj streže kšatriji. Takšno je služenje kšatriji, ki ga odrejajo brahmani. Gospod Gotama, brahmani odrejajo služenje vaišji: vaišja naj streže vaišji in šudra naj streže vaišji. Takšno je služenje vaišji, ki ga odrejajo brahmani. Gospod Gotama, brahmani odrejajo služenje šudri: samo šudra naj streže šudri, ker kdo drug bi lahko služil šudri? Takšno je služenje šudri, ki ga odrejajo brahmani. Kaj gospod Gotama pravi o tem?”

4. “Dobro, brahman, ali se ves svet strinja z brahmani, da ti odrejajo ta štiri služenja?” - “Ne, gospod Gotama.” - “Predpostavimo, brahman, da vsilijo odrezati meso revnemu človeku, siromaku brez denarja in mu rečejo: ‘Dobri človek, pojesti moraš to meso in plačati zanj’. Tudi tako, brez strinjanja teh [drugih] asketov in brahmanov, brahmani ne glede na to, odrejajo ta štiri služenja.

5. Jaz ne pravim, brahman, da se mora vsem služiti, niti ne pravim, da se nobenemu ne služi. Ko se nekomu služi in če ta postane slabši in ne boljši zaradi tega služenja, potem pravim, da se njemu naj ne služi. In če, ko se nekomu služi, ta postane boljši in ne slabši zaradi tega služenja, potem pravim, naj se mu služi.

6. Če bi vprašali plemenitega: ‘Kateremu od teh dveh bi služil – temu, zaradi katerega postaneš slabši in ne boljši ko mu služiš, ali temu, pri kateremu ko služiš, postaneš boljši in ne slabši. Če bi pravično odgovoril, bi kšatrija rekel: ‘Jaz ne bi služil temu, pri katerem bi postal slabši in ne boljši. Jaz bi služil temu, pri katerem bi postal boljši in ne slabši.’ Če bi vprašali brahmana … vprašali vaišja … vprašali šudro … pravično odgovoril, bi šudra odgovoril: ‘Jaz ne bi služil temu, pri katerem bi postal slabši in ne boljši. Jaz bi služil temu, pri katerem bi postal boljši in ne slabši.’

7. Jaz ne pravim, brahman, da je nekdo boljši, ker je iz aristokratske družine, niti ne pravim, da je slabši, ker je iz aristokratske družine. Jaz ne pravim, da je nekdo boljši, ker je zelo lep, niti ne pravim, da je slabši, ker je zelo lep. Jaz ne pravim, da je nekdo boljši, ker je zelo bogat, niti ne pravim, da je nekdo slabši, ker je zelo bogat.

8. Ker brahman, ta iz kšatrijske družine lahko ubija živa bitja, vzame kar mu ni dano, se napačno vede v čutnosti, napačno govori, govori zlonamerno, govori osorno, ogovarja, je pohlepen, zloben in ima napačen pogled. Torej, jaz ne pravim, da je nekdo boljši, ker je iz aristokratske družine. Toda tudi, brahman, ta iz aristokratske družine naj se vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja kar mu ni dano, napačnega obnašanja v čutnosti, napačnega govora, zlonamernega govora, osornega govora in opravljanja, in naj ne bo pohlepen, zloben in ima pravilni pogled. Torej, jaz ne pravim, da je nekdo slabši, ker je iz aristokratske družine.

Tako, brahman, ta zelo lep … ta velikega bogastva, naj ubija živa bitja … in ima napačen pogled. Torej, jaz ne pravim, da je nekdo boljši, ker je zelo lep … zelo bogat. Toda tudi, brahman, ta zelo lep … zelo bogat, se naj vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilni pogled. Torej, jaz ne pravim, da je nekdo slabši, ker je zelo lep … zelo bogat.

9. Jaz ne pravim, brahman, da bi se moralo vsem služiti niti ne pravim, da se nobenemu ne služi. Ker če se, ko se služi nekomu, v njem prepričanje, krepost, učenje, radodarnost in modrost povečajo, potem pravim, da naj on služi.”

(ŠTIRI BOGASTVA)

10. Ko je bilo to rečeno, je brahman Esukārī rekel Blaženemu: “Gospod Gotama, brahmani odrejajo štiri bogastva. Oni odrejajo kaj je bogastvo brahmana, bogastvo kšatrije, bogastvo vaišja in bogastvo šudre.

V tem pogledu, gospod Gotama, brahmani odrejajo  iskanje miloščine[1] kot bogastvo brahmana. Brahman, ki zaničuje svoje lastno bogastvo, hodi po miloščino, zlorablja svojo dolžnost kakor straža, ki jemlje, kar ji ni bilo dano. To je bogastvo brahmana, ki ga brahmani odrejajo. Gospod Gotama, brahmani odrejajo lok in tulec za puščice kot bogastvo kšatrij. Kšatrija, ki zaničuje svoje lastno bogastvo, lok in tulec za puščice, zlorablja svojo dolžnost kakor straža, ki jemlje, kar ji ni bilo dano. To je bogastvo kšatrije, ki ga brahmani odrejajo. Gospod Gotama, brahmani odrejajo kmetovanje in rejo živali kot kot bogastvo vaišja. Vaišja, ki zaničuje svoje lastno bogastvo, kmetovanje in rejo živali, zlorablja svojo dolžnost kakor straža, ki jemlje, kar ji ni bilo dano. To je bogastvo vaišja, ki ga brahmani odrejajo. Gospod Gotama, brahmani odrejajo srp in drog za nošenje kot bogastvo šudre. Šudra, ki zaničuje svoje lastno bogastvo, srp in drog za nošenje, zlorablja svojo dolžnost kakor straža, ki jemlje, kar ji ni bilo dano. To je bogastvo šudre, ki ga brahmani odrejajo. Kaj gospod Gotama pravi o tem?”

11. “Dobro, brahman, ali se ves svet strinja z brahmani, da ti odrejajo ta štiri bogastva?” - “Ne, gospod Gotama.” - “Predpostavimo, brahman, da vsilijo odrezati meso revnemu človeku, siromaku brez denarja in mu rečejo: ‘Dobri človek, pojesti moraš to meso in plačati zanj’. Tudi tako, brez strinjanja teh [drugih] asketov in brahmanov, brahmani vseeno odrejajo te štiri nivoje služenja’. Tudi tako, brez strinjanja teh [drugih] asketov in brahmanov, brahmani ne glede na to, odrejajo ta štiri bogastva.

12. Jaz, brahman, oznanjam plemenito nadzemeljsko Dhammo kot posamezniku lastno bogastvo. Ko se ta spomni svojega starodavnega materinskega in očetovskega družinskega porekla, se šteje v skladu s tem, kje je ponovno rojen. Če je ponovno rojen v rodu kšatrij, se šteje kot kšatrija. Če je ponovno rojen v rodu brahmanov, se šteje kot brahman. Če je ponovno rojen v rodu vaišij, se šteje kot vaišja. Če je ponovno rojen v rodu šuder, se šteje kot šudra. Kot se ogenj presoja s posameznim pogojem, ki je odvisen od tega kaj gori – ko gorijo drva, se šteje kot ogenj drv. Ko gorijo butare, se šteje kot ogenj butar, ko gori trava, se šteje kot ogenj trave, ko gorijo kravjeki, se šteje kot ogenj kravjekov - tako tudi, brahman, oznanjam plemenito nadzemeljsko Dhammo kot posamezniku lastno bogastvo. Ko se ta spomni svojega starodavnega materinskega in očetovskega družinskega porekla, se šteje v skladu s tem, kje je ponovno rojen. Če je ponovno rojen … v rodu šuder, se šteje kot šudra.

(VZDRŽNOST)

13. Če, brahman, kdorkoli iz rodu kšatrij gre naprej od doma v brezdomstvo, in se po tem, ko se je srečal z Dhammo in disciplino, ki ju je razglasil Tathāgata, vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, necelibatnosti, napačnega govora, zlonamernega govora, osornega govora in opravljanja in ni pohlepen, je brez zlobe in ima pravilni pogled, je on ta,  ki uresničuje pravo pot, Dhammo, ki je dobra.

Če, brahman, kdorkoli iz rodu brahmanov gre naprej … kdorkoli iz rodu vaišjev gre v meništvo … kdorkoli iz rodu šuder gre naprej od doma v brezdomstvo, in se po tem, ko se je srečal z Dhammo in disciplino, ki ju je razglasil Tathāgata, vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilni pogled, je on ta, ki uresničuje pravo pot, Dhammo, ki je dobra.

(DOBROHOTNOST)

14. Kaj misliš, brahman? Ali je le brahman sposoben razvijanja srca dobrohotnosti do določene pokrajine, brez sovražnosti in brez zlobe, in ne kšatrija ali vaišja ali šudra?”

“Ne, gospod Gotama. Naj bo kšatrija ali brahman ali vaišja ali šudra – ti iz vseh štirih kast so sposobni razvijanja srca dobrohotnosti do določene pokrajine, brez sovražnosti in brez zlobe.”

“Tako tudi, brahman, če kdorkoli iz rodu kšatrij gre naprej od doma v brezdomstvo … (ponovi §13) … je on ta, ki uresničuje pravo pot, Dhammo, ki je dobra.

(ČISTOST)

15. Kaj misliš, brahman? Ali je le brahman sposoben vzeti kopalno gobo in kopalni prašek, iti v vodo in izprati prah in umazanijo, in ne kšatrija ali vaišja ali šudra?”

“Ne, gospod Gotama. Naj bo kšatrija ali brahman ali vaišja ali šudra - ti iz vseh štirih kast so sposobni vzeti kopalno gobo in kopalni prašek, iti v vodo in izprati prah in umazanijo.”

“Tako tudi, brahman, če kdorkoli iz rodu kšatrij gre naprej od doma v brezdomstvo … (ponovi §13) … je on ta, ki uresničuje pravo pot, Dhammo, ki je dobra.

(OGENJ)

16. Kaj misliš, brahman? Recimo, da posvečeni kralj zbere sto mož različnega porekla in jim reče: ‘Gospodje, naj ti, ki so bili rojeni v rodu kšatrij ali v brahmanskem ali v kraljevem rodu, vzamejo pet paličic lesa sāle, lesa salale, sandalovega lesa ali padumakovega lesa in prižgejo ogenj in naredijo toploto. In naj prav tako vsak, ki je bil rojen v rodu izobčencev, v rodu lovcev, v rodu pletilcev vrbja, v rodu kolarjev ali v rodu smetarjev, vzame pet paličic narejenih iz lesa korita za pse ali za prašiče, iz smetnjaka ali iz lesa ricinusa in jih prižge in napravi toploto.’

Kaj misliš, Esukārī? Ko je ogenj prižgan in narejena toplota s strani nekoga iz prve skupine, bo imel ta ogenj plamen, barvo in sevanje in ali bi bilo mogoče, da bi ga uporabili za to, za kar se uporablja ogenj, medtem, ko bi ogenj, ki ga prižge in naredi toploto nekdo iz druge skupine, ne bi imel plamena, barve in ne sevanja in ga ne bi mogli uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj?”

“Ne, gospod Gotama. Ko nekdo iz prve skupine prižge ogenj in se naredi toplota, bo ta ogenj imel plamen, barvo in sevanje in ga bo mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj. In ko nekdo iz druge skupine prižge ogenj in naredi toploto, bo tudi ta ogenj imel plamen, barvo in sevanje in ga bo mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj. Vsak ogenj ima plamen, barvo in sevanje in vsak ogenj je mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj.”

“Tako tudi, brahman, če kdorkoli iz rodu kšatrij gre naprej od doma v brezdomstvo … (ponovi §13) … je on ta, ki uresničuje pravo pot, Dhammo, ki je dobra.”

17. Ko je bilo to rečeno, je brahman Esukārī rekel Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! … Od danes se naj me gospod Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

Opombe


[1] Med brahmani je bila praksa, da so hodili po miloščinsko hrano tudi, če so bili zelo bogati.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / julij 2023

 

(C) SloTheravada, 2023