(MN 137) Saḷāyatanavibhanga Sutta – Razlaga šestih področij

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom razlago šestih razvrstitev čutenja. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Šest notranjih področij čutenja bi morali razumeti. Šest zunanjih področij čutenja bi morali razumeti. Šest vrst zavesti bi morali razumeti. Šest vrst dotikov bi morali razumeti. Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi morali razumeti. Šestintrideset stanj bitij bi morali razumeti. V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opusti tisto. Plemeniti gojijo tri področja vzpostavitve pozornosti, in ko se temu posveti je učitelj vreden poučevanja množic. Med vsemi učitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti. To je povzetek razlage šestih razvrstitev čutenja.

4. (1) ‘Šest notranjih področij čutenja bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesno področje, ušesno področje, nosno področje, jezično področje, telesno področje in umsko področje. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest notranjih področij čutenja bi morali razumeti.’

5. (2) ‘Šest zunanjih področij čutenja bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja področje objekta, področje zvoka, področje vonja, področje okusa, področje otipljivosti in področje pojavov. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest zunanjih področij čutenja bi morali razumeti.’

6. (3) ‘Šest vrst zavesti bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesna zavest, ušesna zavest, nosna zavest, jezična zavest, otipna zavest in umska zavest. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest vrst zavesti bi morali razumeti.’

7. (4) ‘Šest vrst dotikov bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesni dotik, ušesni dotik, nosni dotik, jezični dotik, telesni dotik in umski dotik. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest vrst dotikov bi morali razumeti.’

8. (5) ‘Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Ko gledaš objekt z očmi, raziskuješ objekt, ki povzroči veselje, raziskuješ objekt, ki povzroči žalost, raziskuješ objekt, ki povzroči mirnodušnost. Ko poslušaš zvok z ušesi … Ko vohaš vonj z nosom … Ko okušaš okus z jezikom … Ko se dotikaš otipnega s telesom … Ko prepoznavaš pojav z umom, raziskuješ pojav, ki povzroči veselje, raziskuješ pojav, ki povzroči žalost, raziskuješ pojav, ki povzroči mirnodušnost. Tako obstaja šest vrst raziskovanja z veseljem, šest vrst raziskovanja z žalostjo in šest vrst raziskovanja z mirnodušnostjo. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi morali razumeti.’

9. (6) ‘Šestintrideset stanj bitij bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju in šest vrst veselja, ki temeljijo na odreki. Obstaja šest vrst žalosti, ki temeljijo na posvetnem življenju in šest vrst žalosti, ki temeljijo na odreki. Obstaja šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju in šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odreki.

10. (6.1) Katerih je šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju? Ko jemlješ kot korist pridobitev objektov, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj je bilo predhodno pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo - se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na posvetnem življenju.

Ko jemlješ kot korist pridobitev zvokov, spoznanih z ušesi … pridobitev vonjev, spoznanih z nosom … pridobitev okusov, spoznanih z jezikom … pridobitev otipov, spoznanih s telesom … pridobitev pojavov spoznanih z umom, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj je bilo predhodno pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo - se pojavi veselje. To je šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju.

11. (6.2) Katerih je šest vrst veselja, ki temeljijo na odreki? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanjem objektov vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so objekti tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na odreki.

Ko s poznavanjem nestalnosti, spremembe, izginevanja in prenehanjem zvokov … vonjev … okusov … otipljivosti … pojavov vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so pojavi tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na odreki. To je šest vrst veselja, ki temeljijo na odreki.

12. (6.3) Katerih je šest vrst žalosti, ki temeljijo na posvetnem življenju? Ko jemlješ kot nepridobitev nepridobitev objektov spoznanih z očmi, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj predhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo – se pojavi žalost. Takšna žalost se imenuje žalost, ki temelji na posvetnem življenju.

Ko jemlješ kot nepridobitev nepridobitev zvokov spoznanih z ušesi … nepridobitev vonjev spoznanih z nosom … nepridobitev okusov spoznanih z jezikom … nepridobitev otipov spoznanih s telesom … nepridobitev pojavov spoznanih z umom, ki so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj predhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo – se pojavi žalost. Takšna žalost se imenuje žalost, ki temelji na posvetnem življenju. To je šest vrst žalosti, ki temeljijo na posvetnem življenju.

13. (6.4) Katerih je šest vrst žalosti, ki temeljijo na odreki? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja objektov vidiš tako kot dejansko je s primerno modrostjo, da so objekti tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, to povzroči željo po vrhunski osvoboditvi: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega plemeniti sedaj vstopijo in v njem bivajo?’ V njem, ki povzroči takšno željo po vrhunski osvoboditvi, se pojavi žalost s to željo kot pogojem. Takšna žalost se imenuje žalost, ki temelji na odreki.

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja zvokov … vonjev … okusov … otipljivosti … pojavov vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je s primerno modrostjo, da so pojavi tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, povzročiš željo po vrhunski osvoboditvi: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega plemeniti sedaj vstopijo in v njem bivajo?’ V njem, v katerem se povzroči takšna želja po vrhunski osvoboditvi, se pojavi žalost s to željo kot pogojem. Takšna žalost se imenuje žalost, ki temelji na odreki. To je šest vrst žalosti, ki temeljijo na odreki.

14. (6.5) Katerih je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju? Pri gledanju objektov z očmi se pojavi mirnodušnost v neumnem zaslepljenem navadnem posamezniku, v nepoučenem navadnem posamezniku, ki ni osvojil svojih omejitev ali osvojil rezultatov [dejanja] in ki je slep za nevarnost. Takšna mirnodušnost ne preseže objektov, zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na posvetnem življenju.

Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vohanju vonja z nosom … Pri okušanju okusa z jezikom … Pri otipanju otipov s telesom … Pri spoznavanju pojava z umom, se pojavi mirnodušnost v neumnem zaslepljenem navadnem posamezniku, v nepoučenem navadnem posamezniku, ki ni osvojil svojih omejitev ali osvojil rezultatov [dejanja] in ki je slep za nevarnost. Takšna mirnodušnost ne preseže pojava, zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na posvetnem življenju. To je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju.

15. (6.6) Katerih je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odreki? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja objektov vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so objekti tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi mirnodušnost. Takšna mirnodušnost preseže objekte, zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na odreki.

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja zvokov … vonjev … okusov … otipljivosti … pojavov vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so pojavi tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi mirnodušnost. Takšna mirnodušnost preseže pojav, zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na odreki. To je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odreki.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šestintrideset stanj bitij bi morali razumeti.’

(OBVLADANO)

16. ‘V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opusti to.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst veselja, ki temeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako je opuščeno, tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst žalosti, ki temeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrst žalosti, ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako je opuščeno, tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako je opuščeno, tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst veselja, ki temeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrst žalosti, ki temeljijo na odreki. Tako je opuščeno, tako je obvladano.
V odvisnosti in z nanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odreki, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja, ki temeljijo na odreki. Tako je opuščeno, tako je obvladano.

(DVE VRSTI MIRNODUŠNOSTI)

17. Obstaja, menihi, mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti, in obstaja mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti.

18. In kaj, menihi, je mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti? Obstaja mirnodušnost glede objektov, zvokov, vonjev, okusov in otipljivosti. To, menihi, je mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti.

19. In kaj, menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti? Obstaja mirnodušnost glede področja neskončnega prostora, področja neskončne zavesti, področja ničnosti in področja niti zaznave niti nezaznave. To, menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti.

20. Menihi, v odvisnosti in s podporo mirnodušnosti, ki je poenotena, temelječa na enosti, opustite in obvladajte mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti. Tako je opuščena, tako je obvladana.

Menihi, v odvisnosti in s podporo ne-identifikacije, opustite in obvladajte mirnodušnost, ki je poenotena in temelji na enosti. Tako je to opuščeno, tako je obvladano.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opustite tisto.’

(TRI PODROČJA POZORNOSTI)

21. ‘Obstajajo tri področja pozornosti, ki jih Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

22. (1)Tako, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje, to je za vašo srečo.’ Njegovi učenci nočejo slišati ali prisluhniti ali uporabiti svojega uma, da razumejo in zaidejo na kriva pota ter se obrnejo stran od učiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in ne čuti zadovoljstva, ter biva neomajen, pozoren in premišljen. To, menihi, se imenuje prvo področje pozornosti, ki ga Plemeniti goji in za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

23. (2) Razen tega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje, to je za vašo srečo.’ Nekateri njegovi učenci ne bodo slišali ali prisluhnili ali uporabili svojega uma, da bi razumeli in oni zaidejo na kriva pota ter se obrnejo stran od učiteljevega predpisa. Nekateri njegovi učenci bodo slišali in prisluhnili in uporabili svoj um, da razumejo in oni ne zaidejo na kriva pota ter se ne obrnejo stran od učiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in ne čuti zadovoljstva, in ni nezadovoljen in ne čuti nezadovoljstva. Ostaja neodvisen od obeh, zadovoljstva in nezadovoljstva ter biva v mirnodušnosti, pozoren in premišljen. To, menihi, se imenuje drugo področje pozornosti, ki ga Plemeniti goji in za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

24. (3) Razen tega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje, to je za vašo srečo.’ Njegovi učenci bodo slišali in prisluhnili in uporabili svoj um, da razumejo in oni ne bodo zašli na kriva pota ter se obrnili stran od učiteljevega predpisa. S tem je Tathāgata zadovoljen in čuti zadovoljstvo ter biva neomajen, pozoren in premišljen. To, menihi, se imenuje tretje področje pozornosti, ki ga Plemeniti goji in za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Obstajajo tri področja pozornosti, katere Plemeniti goji in za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.’

(KROTILEC POSAMEZNIKOV)

25. ‘Med učitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Voden od krotilca slonov, menihi, gre slon, ki ga je treba ukrotiti, v eno smer – vzhod, zahod, sever ali jug. Voden od krotilca konj, menihi, gre konj, ki ga je treba ukrotiti, v eno smer - vzhod, zahod, sever ali jug. Voden od krotilca volov, menihi, gre vol, ki ga je potrebno ukrotiti, v eno smer - vzhod, zahod, sever ali jug.

26. Menihi, voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, gre posameznik, ki ga je potrebno ukrotiti, v osem smeri.
(1) On iz snovi vidi objekte: to je prva smer.
(2) Ne zaznavajoč objekte notranje, vidi objekte zunanje: to je druga smer.
(3) Nagnjen je k lepemu: to je tretja smer.
(4) S popolnim obvladanjem zaznav objektov, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo na zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ vstopi in biva v področju neskončnega prostora: to je četrta smer.
(5) S popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se da ‘zavest je neskončna,’ vstopi in biva v področju neskončne zavesti: to je peta smer.
(6) S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se da ‘tam ni nič,’ vstopi in biva v področju ničnosti: to je šesta smer.
(7) S popolnim obvladanjem področja ničnosti, vstopi in biva v področju niti zaznave niti nezaznave: to je sedma smer.
(8) S popolnim obvladanjem področja niti zaznave niti nezaznave, vstopi in biva v prenehanju zaznave in občutka: to je osma smer.
Menihi, voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, gre posameznik, ki ga je potrebno ukrotiti, v teh osem smeri.

28. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Med učitelji vadbe je on tisti, ki se imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, ki jih je treba ukrotiti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2018, rev. avgust 2023

 

(C) SloTheravada, 2023