Modrost tedna

Pravilne odločitve

Ne glede na to, kako prijetna in udobna je lahko naša okolica, bodo vedno priložnosti, ob katerih bodo forma, zvok, okus ali telesni občutek vzpodbudili odpor v umu. Ne glede na to, kako neprijetna in neudobna je naša okolica, bodo vedno priložnosti, ob katerih bodo forma, zvok, vonj, okus ali telesni občutek vzpodbudili pohlep v umu. Ne glede na to, kakšna je naša okolica, prijetna ali neprijetna, bodo vedno priložnosti, ob katerih nas bodo forma, zvok, vonj, okus ali telesni občutek vzpodbujali, da pozabimo na naš občutek za pravilno in napačno, dobro in škodljivo, primerno in neprimerno.

Prakticiranje Dhamme v vsakodnevnem življenju od nas zahteva, da smo se pripravljeni spoprijeti z vsemi izzivi. Trdno se odločimo, da danes:

  • Ne bom dovolil pohlepu, da preplavi moj um, kadar je v stiku z objektom, ki vzpodbuja pohlep.

  • Ne bom dovolil sovraštvu, da preplavi moj um, kadar je v stiku z objektom, ki vzpodbuja sovraštvo.

  • Ne bom dovolil zmoti, da preplavi moj um, kadar je v stiku z objektom, ki vzpodbuja zmoto.

Ta odločitev tvori podporne okoliščine za pozornost. Živimo v svetu, v katerem bodo vedno izkušnje, ki nas vabijo, da nanje odgovorimo negativno. Tega ne moremo spremeniti. Kar pa lahko naredimo, je vzgoja sposobnosti, da mirno in prijazno zavrnemo vabilo.

- adžan Džajasaro

Kontemplacija o ponovnem rojstvu

Ko se pogovarjamo o ponovnem rojstvu, se lahko ali »oddaljimo« in razmišljamo o tem v smislu zaporedja življenj ali pa se »približamo« in gledamo na to v smislu trenutnega zaporedja mentalnih stanj v sedanjem življenju. Obe perspektivi sta legitimni. A veliko budistom se zdi, da je cilj prenehanje rojstev nespodbuden ali odbijajoč, ker se preveč osredotočajo na prvo od možnosti. Ker se večina od nas ne spomni prejšnjih življenj, se je dosti bolj uporabno osredotočiti na drugo možnost. Da bi to naredili, raziskujemo sedanjo izkušnjo. Premišljamo o Buddhovem učenju, da se vsakokrat, ko se poistovetimo z mentalnim stanjem kot »jaz« ali »moje«, na nek način rodimo. Rojstvu sledi smrt in novo rojstvo. Znova in znova in znova. To lahko vidimo sami, ko opazujemo nastajanje in minevanje različnih oblik pohlepa, jeze in zablode, ki se dogajajo v vsakodnevnem življenju. Vprašamo se: »Mar ne bi bilo čudovito, če se nam ne bi bilo treba nikoli več roditi v svetu pohlepa ali svetu jeze ali svetu zablode?« Če smo jasno videli, je naš odgovor da. Na ta način začnejo zoreti naši občutki o prenehanju rojstev.

- adžan Džajasaro

S srednjo potjo k osvoboditvi

Pogosto razumemo, da slediti srednjo pot pomeni izbrati zmeren pristop na pol poti med dvema nasprotnima položajema. S takšno interpretacijo pa je očitna težava. Srednja pot med slabo in katastrofalno možnostjo se ne bo dobro končala. Ali bi morda nekateri trdili (nekoliko manj verjeten primer), da sledijo srednji poti med mirovnikom in serijskim morilcem, tako da ubijejo le tiste ljudi, na katere so resnično jezni.

Budistični pomen pojma slediti srednji poti od nas zahteva, da najprej postavimo svoj cilj: osvoboditev od vsega trpljenja. Ta cilj določa ekstreme, ki se jih moramo izogibati. To so dejanja, govor in mentalna stanja, ki zavirajo njegovo uresničenje. V enem od svojih Dhamma govorov je adžan Ča povzel vse to kot vdajanje občutkom - všeč mi je in ni mi všeč. Osemčlena pot je resnična srednja pot, ker se izogiba teh pasti in zagotavlja najbolj primeren trening za tistega, ki stremi k osvoboditvi.

- adžan Džajasaro

Vesak 2020

Bila je polna luna v maju. Bodoči Buddha je razmišljal o asketskih praksah, ki se jih je loteval zadnjih šest let. Spoznal je, da ga nobeden asket ni in nikoli ne bo prekašal, četudi je mogoče, da so nekateri vzdržali enako količino telesne bolečine, kot jo je v vseh teh letih vzdržal sam. Vendar pa po vseh svojih naporih, po vsej tej bolečini, še vedno ni resnično napredoval v svojem iskanju prebudjenja. V tem trenutku se je spomnil dneva v svojem otroštvu, ko je njegov um vstopil v prvo jhāno, medtem ko je meditiral v hladni senci jablane. Spomnil se je zamaknjenosti in užitka tega meditativnega stanja in nenadoma je spoznal svojo napako; predpostavil je, da je vsaka vrsta užitka past, ki se je mora duhovni iskalec izogniti. V bistvu pa je izkusiti užitek, ki ne nastane v povezavi s spolnostjo ali z nekoristnimi stvarmi in dokler se ga ne oprijemamo, to, kar da umu moč, da gre onkraj sveta. Čas je bil, da poje nekaj hrane za svoje telo in sledi novi poti. To noč je odkril štiri ključne resnice človeške eksistence: trpljenje, vzrok trpljenja, prenehanje trpljenja in pot, ki vodi do prenehanja trpljenja. Postal je Buddha.

- adžan Džajasaro

Prijaznost

Budistična legenda pripoveduje zgodbo o mladi ženi Pakati, ki je pripadala kasti nedotakljivih, in je nekega dne, medtem ko je mimo prišel častiti Ananda, zajemala vodo iz vodnjaka. Na njeno presenečenje, jo je prosil vode, da bi jo pil. Povedala mu je, da je to vodnjak skupnosti nedotakljivih in ga bo ta voda omadeževala, če jo bo pil. Častiti Ananda je odvrnil, da ni vprašal za kasto, ampak je samo prosil vodo.

Pakati je s široko odprtimi očmi gledala, kako je častiti Ananda spil vodo, ki mu jo je ponudila, preden je odšel. Sledila mu je celo pot do samostana, v katerem je prebival Buddha. Zbrala je ves svoj pogum in mu sledila v samostan. Poklonila se je Buddhi in ga prosila, da ji dovoli ostati tam, blizu častitega Anande, da bi mu lahko služila. Pakati je rekla, da ljubi častitega Anando. Buddha ji je dobrodušno povedal, da se moti. Ne ljubi častitega Anande. Ljubi prijaznost, ki jo je tako nepričakovano našla v njegovem vedenju in besedah. Ves čas je lahko blizu tej prijaznosti, če jo goji znotraj sebe in razširi na druge. Na tak način lahko postane resnično plemenito bitje, ne glede na njeno rojstvo.

- adžan Džajasaro

Špekulacije

V Buddhovem času so od duhovnih učiteljev pričakovali, da zavzamejo jasno stališče do ključnih filozofskih doktrin tiste dobe. Te doktrine (npr. razsvetljeni obstaja po smrti, ne obstaja, oboje obstaja in ne obstaja ali niti obstaja niti ne obstaja) so bile del neke vrste seznama, ki so ga iskalci vere uporabljali kot osnovo za izpraševanje slavnih učiteljev. Buddha je zmedel in razjezil veliko ljudi, ker ni nikoli hotel odgovarjati na ta vprašanja. Rekel je, da niso pomembna. Tema njegovega učenja je bilo trpljenje in konec trpljenja. Nič drugega.

Te dni smo obkroženi s toliko vprašanji in nerešenimi problemi. Četudi nimamo dovolj informacij, da bi prišli od zaključkov o naših življenjih in karieri in naši družbi v prihodnosti, ko bo virus premagan, se je težko vzdržati špekulacij. To nam ne prinese nič drugega kot poveča tesnobo. Dosti boljše je v takšnih časih slediti Buddhovim nasvetom. Obrnite pozornost na to, kar vemo in s čemer se lahko soočimo v sedanjem trenutku. »Tu, zdaj, kaj je moje trpljenje? Kako to občutim? Kaj je hrepenenje točno tu in zdaj, ki podžiga to trpljenje? Kako lahko uporabim Buddhovo učenje, da opustim to hrepenenje in se osvobodim trpljenja?«

- adžan Džajasaro

Nečistosti

Pred veliko leti sem z adžanom Buddhadāso sedel pred njegovim kutijem, ko se mu je približal laični budist. Moški je bil očitno v stanju zmedenosti. Vzkliknil je: »Luang Por, moj um je tako vznemirjen!« Adžan Buddhadāsa ga je pogledal s spokojnim, mirnim pogledom in odgovoril: »No, potem ga nehaj vznemirjati.«

Nečistosti niso sovražniki, ki so zavzeli naš um.  Smo sokrivci za njihovo prisotnost. Četudi se morda ne zdi tako, se nečistosti ne morejo pojaviti v umu brez našega privoljenja; in če dolgo ostanejo, je to zato, ker si en del nas to želi.

- adžan Džajasaro

Vadba pozornosti na čas

Buddha je učil, da je ena od značilnosti dobro izurjenega uma občutek za čas in kraj. Zakon kamme razkriva, da našim dejanjem in njihovim posledicam vladajo brezčasni principi. A iz knjig se ne moremo naučiti, kako uporabiti naše zavedanje teh principov. Učimo se skozi izkušnje.

Med to dobo, ko družine preživijo več časa skupaj kot običajno, je več priložnosti za nesoglasja. V tem trenutku je še posebej pomembna praksa Dhamme vzgajati pozornost na čas in kraj. Ko je kraj več ali manj odločen – dom, je poudarek na času. Pozorno smo, da je:

  • čas, da dajemo, in čas, da sprejemamo;
  • čas, da se pogovarjamo, in čas, da smo tiho;
  • čas, da govorimo, in čas, da poslušamo;
  • čas, da vodimo, in čas, da sledimo;
  • čas, da smo resni, in čas, da smo šaljivi;
  • čas za delo in čas za sprostitev;
  • čas, da smo skupaj, in čas, da smo sami;
  • čas, da vztrajamo, in čas, da popustimo;
  • čas za zadnje novice iz sveta in čas za zadnje novice iz našega lastnega telesa in uma;
  • čas za potrpežljivost in prijaznost; vedno.

- adžan Džajasaro

 

 

Nekaj vaj iz pozornosti ob pandemiji

  1. Bodi pozoren na tesnobo kot pojav, ki vpliva na telo in um. Ne bori se z njo niti se ji ne vdajaj. Opazuj tesnobne misli enostavno kot tesnobne misli, kot oblake, ki plavajo čez nebo uma. Opazuj telesne občutke enostavno kot občutke, del narave. Globoko dihaj. Predstavljaj si, kako tesnoba zapušča telo z izdihom. Predstavljaj si spokojnost in jasnost, ki vstopata v telo in um z vdihom.
     
  2. Razvij pozornost na potrebo dotakniti se obraza in se je vzdrži. (Naslednjič ti jo bo pomagalo premagati, če se spomniš, kako se počutiš, ko gre vzgib mimo.) Bodi pozoren, ko si umivaš roke 20 sekund. Npr. poskusi v sebi recitirati: 1 – Buddha, 2 – Buddha, 3 – Buddha, do 10 - Buddha, potem 10 – Budhha, 9 – Buddha … do nič. Bodi pozoren na razdaljo med tabo in drugimi.
     
  3. Razvij pozornost kot notranje zatočišče z dnevnimi urami recitacij in meditacije. Petje verzov v paliju z vso pozornostjo je pomirjajoče. Petje prevodov recitacij nas spomni na pomembne misli, ki so poživljajoče in modre. Meditacija pomaga ustvariti tiho oazo notranjega miru sredi vse zmede vsakodnevnega življenja.
     
  4. Bodi pozoren na strahove otrok. Kot najbolje moreš jim razloži o virusu in jih vzpodbudi k vprašanjem. Povej jim, da je njihova varnost tvoja prva skrb. Pazi, kaj govoriš o virusu, ko so otroci zraven.
     
  5. Bodi pozoren, kako uporabljaš socialno omrežje. Omeji spremljanje novic. Če si na tekočem enkrat do dvakrat dnevno, je dovolj. Izogni se nezanesljivim socialnim omrežjem, ki netijo strah in so polni čudežnih zdravil. (To bo dosti lažje, če opazuješ, kako to, kar gledaš na zaslonu, vpliva na tvoje mentalno stanje.) Če imaš otroke, zagotovi tudi njim podobne omejitve.
     
  6. Bodi pozoren na trpljenje drugih. Ne bodi lahkomiseln. Ne bodi sebičen pri uporabi dragocenih virov. Združi se z enako mislečimi prijatelji in ponudi pomoč starejšim, ki so ogroženi, ali otrokom, ki trpijo za lakoto.
     
  7. Bodi pozoren na to priložnost kvalitetno preživeti čas s svojo družino.

    - adžan Džajasaro

Zakaj smrt?

Ljudje, ki so prestajali hude muke, so pogosto prišli k adžanu Čaju in ga prosili za učenje. Ko so ga na primer vprašali, kako so se tako slabe stvari lahko zgodile tako dobri osebi ali zakaj je moral nedolžen otrok umreti, je redko govoril o kammi prejšnjih življenj. Pogosto je zelo preprosto dejal: »Zato, ker so se rodili.« Kakor hitro se rodimo, postanemo dovzetni za različne vrste bolečine enostavno zato, ker imamo človeško telo.

Ko virus pometa okrog sveta, se lahko pojavijo vprašanja. Zakaj je ta oseba preživela in druga ni? Odgovor je preprost in nesporen; ljudje imamo telesa, ki so dovzetna za veliko število bolezni. Neizbežno smo podvrženi bolezni, staranju in smrti. Dozorevanje kamme, ki smo jo ustvarili v prejšnjem življenju, lahko včasih, a ne nujno, igra vlogo pri določeni nesreči. Za vsak dogodek je več vzrokov in pogojev. Ko prepoznamo, kaj imamo vsi ljudje skupnega, se odpremo trpljenju drugih in naša sebičnost odpade.

- adžan Džajasaro

Krhkost in nestalnost

Natančneje kot premišljujemo o telesu in umu in svetu, v katerem živimo, globlje se zavedamo krhkosti in nestalnosti. Ko kriza kot ta pandemija razkrije nezanesljivo in negotovo naravo sveta, nismo presenečeni. Vemo, da to kar se dogaja sedaj, ni odmik od normalnega. Preprosto so le padli zastori z resnice, ki jo večina ljudi zanemarja celo življenje. Če vsakodnevno temeljimo na stvareh, kakršne so, lahko ostanemo brez panike, tesnobe in depresije. Svoj um lahko usmerimo v sočutje.

Soočeni s takim obsegom in globino trpljenja iz srca želimo, da bi bili vsi ljudje, mladi in stari, v vseh deželah sveta, prosti okužbe. Če so se nalezli virusa, naj ozdravijo. Če ne okrevajo, naj bodo sposobni prenesti svojo bolečino s potrpljenjem in sprejemanjem, naj v svojem srcu najdejo zatočišče, kamor se lahko obrnejo in naj bodo v svojih zadnjih dnevih obkroženi z ljubeznijo in prijaznostjo.

- adžan Džajasaro

Dobra medicinska sestra in dober bolnik

Buddha je spodbujal menihe, da skrbijo drug za drugega v času bolezni. »Naj tisti, ki bi stregel meni, streže bolnim med vami.« Kasneje je naštel lastnosti dobrih medicinskih sester in dobrih bolnikov.

Dobra medicinska sestra:

  1. je sposobna pripraviti zdravilo,
  2. ve, kaj je koristno in kaj škodljivo in zagotovi to, kar je koristno in se vzdrži tega, kar je škodljivo,
  3. neguje bolnika z ljubečo prijaznostjo, brez želje po kakršnikoli nagradi,
  4. ne čuti odpora do blata, vode, bruhanja in gnoja,
  5. je sposobna v primernem trenutku obvestiti, vzpodbuditi, navdihniti in razvedriti bolnika s pogovorom o Dhammi.

 

Dober bolnik:

  1. dela to, kar je koristno,
  2. je zmeren v tem, kar je koristno,
  3. jemlje zdravila,
  4. natančno razkrije svoje simptome medicinski sestri; poroča, če mu je boljše, slabše ali njegovo stanje ostaja isto,
  5. potrpežljivo prenaša boleče občutke.

- adžan Džajasaro

Izkušnja strahu

Predstavljajte si, da ste ujeti v zaprtem prostoru z globoko prestrašenim bitjem. Bitje tuli, cvili in javka. Zaletava se v stene. Vodo in blato izloča po tleh. Celotna izkušnja je nočna mora.

Potem si predstavljajte, da ste v parku, okrog vas trava in drevesa kamor sega pogled. Bitje se pojavi, dirka v krogih in glasno tuli. Čez čas upočasni korak. Začne se sproščati. Končno se uleže, da bi počilo v hladni senci.

V netreniranem umu se lahko izkušnja strahu zdi kot zapor s paničnim bitjem. Ni nujno, da se strah ne pojavi več, ko prakticiramo Dhammo. Gre bolj zato, da razširimo prostor okrog strahu. Strah odteče svojo pot in se umiri. To lahko dosežemo, če prizemljimo pozornost na telo. Zagotovimo, da je naše dihanje normalno. Potem vzpostavimo sproščeno pozornost na vzorce občutkov, ki potujejo po telesu od glave do peta. Telo spremenimo v prostoren park. Ni se nam treba boriti s strahom. Dovolimo mu, da mine.

- adžan Džajasaro

Vodila za življenje

V theravadskem budizmu so razsvetljeni redovniki razpoznavni po njihovi predanosti sīli*. Prvi razlog za to je nedvoumen. Skoraj vsaka kršitev vodil se lahko zgodi le, če so v umu prisotne nečistosti. Nobene nečistosti, nobene negativne namere, nobene kršitve.

Vendar pa so tudi primeri, ko ni nujno, da so v umu nečistosti, da bi se kršitev vodila zgodila,npr. hranjenje po poldnevu. Tu igrata vlogo dva druga dejavnika:

  1. Želja, da bi bil dober vzgled svojim študentom in bodočim generacijam. Ko menihi slišijo, da se veliki arahanti držijo vseh vodil, mislijo: »Če se oni držijo vseh pravil, četudi je njihov um neomajno čist, koliko bolj, se jih moram držati jaz, ker je moj um poln nečistosti.«
  2. Ljubezen in spoštovanje do Buddhe. Neupoštevanje vodil, četudi Buddha ni delal izjem za svoje razsvetljene učence, bi bilo nespoštljivo. Plemenit učenec svojega mnenja ne postavi nad Buddhovo.

Tudi za laične budiste je pomembno razmisliti o teh treh dejavnikih: držati se vodil, da bi preprečili izražanje in s tem krepljenje nečistosti, ki so nujne za prekrške; biti dober vzgled za tiste, okrog nas; častiti Buddho, ki je ustvaril vodila kot ključen del prakse.

* sīla - vrline

- adžan Džajasaro

Modrost

Ključna vloga meditacije je, da nam zagotovi prostor, v katerem lahko predelamo in ovrednotimo naše vsakodnevne izkušnje. To je pomembno, ker je naše obnašanje pogosto pogojeno s strahom, tesnobo, željami in navezanostmi na način, ki se ga komajda, če sploh, zavedamo. Naredimo tako veliko napak, ki bi se jim lahko izognili.

Ne gre za to, da bi meditacijo izrabili za pregled težav, s katerimi se trenutno ukvarjamo v našem življenju. Gre bolj za to, da se določeni uvidi nepričakovano pojavijo v našem umu, ko postanemo pozornejši, mirnejši, stabilnejši, bolj jasni in čisti in polni energije. Na primer, nenadoma se lahko v umu pojavi dojemanje, da je nek problem, zaradi katerega ponoči nismo spali, v resnici nepomembna zadeva. Ali spoznanje, da je neka zadeva, ki smo jo odslovili kot nepomembno, v resnici zelo resna in jo je nujno nemudoma urediti. Misli, zaznave, poglede, ki so se zdeli tako resnični in pomembni, lahko sedaj vidimo kot nebistvene in neznatne. Smisel modrih besed naših učiteljev lahko nenadoma postane živ.

Modrost, ki se začne s temi tremi vrstami uvida in doseže višek v dojemanju treh značilnosti, je naš cilj. Za nas meditatorje je izziv ustvariti pogoje, da se modrost pojavi.

- adžan Džajasaro

Temelji pozornosti

Buddha je v svojih učenjih o pravilni pozornosti naštel štiri temelje ali področja pozornosti (satipattātana) za prakso.

  1. Telo
  2. Značilnost občutka (prijeten, neprijeten, nevtralen)
  3. Um
  4. Mentalna stanja, ki jih zaznavamo glede na to ali je njihov učinek na um zastiranje (akusala) ali odstiranje (kusala)

Praksa prvega temelja pozornosti je zavedanje diha med meditacijo.

Praksa drugega temelja pozornosti je zavedanje značilnosti občutka, ki je prisoten med vsakim vdihom in izdihom.

Praksa tretjega temelja pozornosti je zavedanje kakovosti uma, ki je pozoren na dih.

Praksa četrtega temelja pozornosti je zavedanje prisotnosti ali odsotnosti ovir (nivāraṇa) ali faktorjev prebujenja (bojjhaṅga) in razumevanje vpletenih vzročnih procesov.

- adžan Džajasaro

Magha Puja

Dandanes bi bilo srečanje tudi le petih ali šestih arahantov čudovit dogodek. A leto po Buddhovem prebujenju, na februarsko polno luno, se je v samostanu Bambusov gaj v Rādžagahu popolnoma nenačrtovano srečalo 1250 arahantov. Učenje, ki so ga na ta dan prejeli, se je ohranilo do današnjih  dni v skrajšani obliki kot »Ovāda Patimoka«. V njem je Buddha podal spisek ključnih principov za budiste. Zboru arahantov je zagotovil seznam, ki so si ga lahko zapomnili in si z njim pomagali, ko so popotovali po podeželju severne Indije in širili Dhammo ter učili svoje učence.

Danes (09.02.2020), na Magha Pujo, praznujemo to enkratno priložnost, ki se je zgodila pred toliko leti. To je dober čas, da ponovno preberemo to kratko besedilo. Na prvi pogled so učenja v njem zelo preprosta. Ključne točke vključujejo razglasitev Nibbāne kot končnega cilja, najvišjo pomembnost potrpljenja (khanti) in povzetek prakse opuščanja vsega zlobnega, vzgajanje vsega, kar je dobro, in očiščenje uma. Besedilo lahko preberemo v eni ali dveh minutah. A bi bilo modro, če bi si zanj vzeli eno ali dve uri. In se vedno znova vračali k njemu.

- adžan Džajasaro

Skrb za čute

Vaja obvladovanja čutov je eden od osnovnih nalog na novo posvečenega meniha. Menihi se učijo, da določeni objekti čutov zlahka vzplamtijo um. Ko na take objekte ni potrebno biti pozoren, mora posameznik vaditi izogibanje vztrajanja tako v njihovem splošnem vtisu kot pri katerikoli privlačni značilnosti. Logika je jasna: preprečiti, da se problem pojavi, je bolj učinkovito kot se ukvarjati z njim, potem ko je že nastopil. Ta praksa ne odpravi negativnosti, ampak omeji hrano, s katero se te hranijo.

Ko prilagajam to učenje za mlade ljudi, zamenjam frazo »obvladovanje čutov« s »skrbjo za čute«. Četudi laični budisti v splošnem ne stremijo, da bi dosegli intenzivnost meniškega treninga, se skoraj vsak v modernem svetu sooča z izzivom preobremenitve čutov. Posvetiti pozornost tistim informacijam iz čutil, ki jim dovolimo vstop v naš um, in se vzdržati dražljajev, ki nas po nepotrebnem motijo in vznemirjajo, je pomembna spretnost v življenju.  Za naše čute in s tem za naše mentalno zdravje skrbimo z nadzorom, koliko in katere vrste informacijam iz čutil se bomo izpostavili.

- adžan Džajasaro

Svet na naših zaslonih

Dandanes so lahko novice na naših zaslonih neobvladljive. Toliko jeze, toliko nasilja, toliko nevednosti in pohlepa! Kaj lahko pademo v past tesnobe, depresije ali zanikanja. Buddha nas je učil, da se spoprimemo z norostjo v naši okolici s sklepom: ta svet je okužen s pohlepom in sebičnostjo; vsaj jaz se bom trudil živeti svoje življenje s samoobvladovanjem in z velikodušnim srcem. Ta svet je okužen s sovraštvom in jezo; vsaj jaz se bom trudil živeti svoje življenje s prijaznostjo in sočutjem. Ta svet je okužen z nevednostjo in vraževerjem; vsaj jaz se bom trudil živeti svoje življenje z modrim premislekom. Morda ne moremo narediti veliko, da bi ublažili trpljenje, ki se pojavlja na naših zaslonih. A smo lahko moč za dobro, trenutek za trenutkom, dan za dnem, v naših družinah, na našem delovnem mestu in v naši skupnosti.

- adžan Džajasaro

Zmoreš lahko tudi ti

Adžan Ča je redko govoril o sebi. Ko pa je, so bile zgodbe, ki jih je povedal, skoraj vedno povezane z negativnostmi, ki jih je včasih imel, in naporom, ki ga je pretrpel med svojo prakso. To se mi je zdel moder in sočuten način pogovora s svojimi učenci. Naravno je, da nas tak učitelj navdaja s strahospoštovanjem, in da se nam zdi vrzel med njim in nami nepojmljivo velika. Ko nam je pripovedoval o svojih slabostih, nas je adžan Ča spomnil, da se ni razlikoval od nas, ko je začel svojo prakso. Njegova uresničitev je prišla s pomočjo inteligentnega in doslednega truda, potrpežljivosti in vzdržljivosti. Hotel nas je naučiti lekcije: »Če zmorem jaz, lahko tudi ti.«

- adžan Džajasaro

Dejanska narava

Vzemite človeka. Predstavljajte si diaprojekcijo s fotografijami, ki so posnete vsak dan od dneva njegovega rojstva do dneva njegove smrti v starosti. Predstavljajte si dnevnik s tedenskim seznamom njegovih misli, verovanj, čustev, želja in strahov od otroštva do smrti. Glavna značilnost ter dveh zapisov bi bila stalna sprememba. Začetek in konec diaprojekcije in dnevnika bi imela le malo skupnega. Človeški genij je naučiti se, kako dodeliti nespremenljiva imena takšnim tokom spremenljivih pojavov. Lahko bi, na primer, imenovali to življenje Joe.

Poimenovanja procesov ima ogromno prednost. Pripišemo mu lahko dobršen del velikega uspeha človeške vrste. A tu je tudi pomanjkljivost. Ko razumemo sebe in svet z vidika nespremenljivih nalepk, se nagibamo k prepričanju, da smo mi in naš svet resnično sestavljeni iz nespremenljivih entitet (attā).To je izvorni vzrok našega trpljenja. Praksa Dhamme je sestavljena iz ponovnega povezovanja z dejansko naravo našega življenja (anattā), ki je proces. Še vedno spoštujemo in uporabljamo imena kot »Joe« ali » Tajska«, a nismo zaslepljeni z mišljenjem, da ta imena natančno predstavljajo naravo stvari.

- adžan Džajasaro

Nekaj napovedi v Novem Letu

Nekaj napovedi v Novem Letu:

Karkoli se bo zgodilo, bo različno od tega, kar misliš, da se bo zgodilo.

Tvoja sreča v 2020 bo manj odvisna od tega, kar se bo zgodilo, kot od tega, kako se boš spoprijel s tem, kar se bo zgodilo.

Kako se boš spoprijel s tem, kar se bo zgodilo, bo odvisno od tvojega razumevanja tega, kar se bo zgodilo, misli, ki jih boš imel o tem, kar se bo zgodilo in mentalnih stanj, ki jih boš izkusil kot odgovor na to, kar se bo zgodilo. Pogledi, misli in mentalna stanja, ki se bodo pojavili v tvojem umu v prihajajočem letu, bodo ali poslabšali slabe stvari ali izboljšali slabe stvari ali poslabšali dobra stanja ali izboljšali dobra stanja. Bolj kot boš v prihajajočem letu prakticiral Buddhova učenja, redkeje boš poslabšal slabe stvari in pogosteje boš izboljšal slabe stvari; redkeje boš poslabšal dobre stvari in pogosteje boš izboljšal dobre stvari. Razumevanje tega ti bo prineslo veselje. Bolj kot boš v prihajajočem letu z jasnim umom razmišljal o svojem življenju, več hvaležnosti in odločnosti boš čutil. V 2020 boš vdihnil okrog 7,23 milijonov dihov, od katerih se jih boš zavedal okoli 5 milijonov. Vsak dih bo priložnost za prebujenje. Bolj kot izkoristiš to priložnost, bolje bo zate in za vse, ki delijo tvoje življenje.

- adžan Džajasaro

Nesporazumi

Medkulturni nesporazumi so, takrat ko niso tragični, pogosto smešni. V začetku šestnajstega stoletja, ko so Španci zavzeli področje, kjer je zdaj Mehika, so Azteki naročili prinašalcem kadila, naj jih spremljajo, kamorkoli gredo. Španci so to razumeli kot znak velike časti, in da nanje gledajo kot na bogove. Dejanski razlog so učenjaki odkrili kasneje, namreč, za domačine je bil vonj Evropejcev nevzdržen.

A napačne interpretacije seveda niso omejene le na tiste različnih kultur in jezikov. Hudi nesporazumi lahko nastanejo v najbližjih odnosih med ljudmi, ki govorijo isti jezik in imajo isti izvor. Glavni razlog za to je predpostavka, da so naše potrebe, čustva in nameni jasni tistim, okrog nas, četudi smo se le malo potrudili, da bi jih ubesedili. Hkrati smo lahko pretirano samozavestni, da poznamo potrebe, čustva in namene drugih, četudi jih niso nikoli jasno povedali. Odnosi se lahko izboljšajo, ko raziščemo predpostavke o naši lastni transparentnosti in transparentnosti tistih, okoli nas. S ponižnim srcem se lahko veliko doseže.

- adžan Džajasaro

Prispodoba o pajku

Adžan Ča je nekoč povedal, kako je poskušal razviti modrost s pomočjo mišljenja. Ni delovalo. Njegov um je ostal neodziven na ves njegov trud. Svoj pristop je spremenil, potem ko je premišljeval o pajku. Odločil se je, da stvari za raziskovanje, ni potrebno iskati, ampak bo počakal, da same pridejo k njemu. Opazoval je, kako pajek biva tiho in negibno v središču svoje mreže, dokler se žuželka ne ujame vanjo. Potem pajek, ki ga je nihanje mreže opozorilo na njegovo žrtev, nemudoma skoči proti žuželki in jo požre. Adžan Ča je rekel, da se je odločil narediti svoj um podoben pajku. Pozoren in pazljiv je v miru živel v sedanjem trenutku. Ko se je zavedal, da je predmet zaznavanja čutil trčil ob mrežo njegovega zavedanja, ga je napadel z raziskovanjem njegove minljive, nezadovoljive in neosebe narave. To je bila prelomnica.

- adžan Džajasaro

"Ne bodite arahant"

Adžana Čaja so enkrat vprašali ali je boljše prakticirati, da bi postali bodhisattva ali arahant. Rekel je: »Ne bodite bodhisattva, ne bodite arahant, sploh nič ne bodite. Kakor hitro mislite, da ste nekdo – karkoli že to je – potem boste trpeli.«

Prosim bodite pozorni na ta vidik. Pomembno je imeti plemenita prizadevanja, a kadarkoli ta so zasnovana v smislu postati nekaj ali se spremeniti v nekaj drugega kot to, kar verjamete, da ste, bo neizogibno sledilo trpljenje. Kadarkoli mislite »hočem biti…« ali »nočem biti…«, ste padli v past želja.

- adžan Džajasaro

Pazljivost

Tik pred svojo smrtjo, je Buddha podal kratko zadnje učenje. Kot je značilno, je bilo sestavljeno iz dveh odstavkov: opazovanja in priporočila, ki temelji na tem opazovanju. Opazovanje je bilo, da nič ne traja, da so vsi pogojeni pojavi minljivi. Priporočilo je bilo, da se torej cilj prakse uresniči skozi pazljivost (appamāda).

Pazljivost lahko razložimo kot nepretrgano pozornost, še posebej v smislu stalnega upoštevanja zaobljube posameznika, da opusti nekoristno in goji koristno. To pomeni, da umu ne dopusti nobene priložnosti, da se vdaja nečistostim, in ne izpusti nobene priložnosti za rast v Dhammi.

Palijska beseda »appamāda« je prevedena tudi kot »marljivost« ali »ne-zanemarjanje«. Eden od vidikov njenega pomena lahko izrazimo z angleško frazo »ne imeti nič kot samoumevno«. Veliki sodoben učenjak jo je poimenoval budistični koncept »odgovornosti«.

- adžan Džajasaro

Vodila

Ko je Buddha govoril o vodilih, ki so postala umazana ali oblatena, je bil njegov poudarek bolj na nespametnem odnosu do vodil kot na samih prekrških. Razlog za to je, da vodil ni nameraval obdržati kot same sebi namen, ampak raje kot neločljiv del učenja, ki obsega vse človeške sposobnosti in mora temeljiti na pravilni motivaciji.

Torej, vzdržati se negativnih dejanj telesa in govora še ne šteje kot vadba sīle, če so tisti, ki se vzdržijo, nepozorni, brez razumevanja, zakaj se je potrebno vzdržati, ali če se počutijo prisiljeni se vzdržati proti svoji volji. Sīle velja za nečisto, če tisti, ki se držijo vodil, to storijo zaradi želje po nagradi v tem ali naslednjem življenju. Isto velja za tiste z napačnim pogledom, da lahko držanje vodil ali določeni obredi sami po sebi ustvarijo duhovno čistost. Končno, je sīla spodkopana, če se tisti, ki se držijo vodil, smatrajo za večvredne od tistih, ki se ne.

- adžan Džajasaro

Maščevanje

Če bi hoteli pred 30 leti kupiti sveže sadje ali zelenjavo na tajski tržnici, bi verjetno svoj nakup odnesli domov v vrečkah, narejenih iz spetih časopisov. V Bangkoku je mlada mati prišla domov iz enega od takih nakupov. Njen um je bil obseden z jezo do njenega nezvestega in odsotnega moža, naklepajoč maščevanje vseh vrst. Nekaj na kuhinjski mizi je ujelo njen pogled. Razgrnila je eno od časopisnih vrečk in začela brati. V članku je bila napisana vsebina Dhamma govora, ki ga je imel zahodni menih adžan Džajasaro na Ministrstvu za industrijo. Prebrala je, da je menih povedal, da vdajanje želji po maščevanju naredi več dolgoročne škode našemu dobremu počutju kot dejanja osebe, ki nas je prizadela. Vsak stavek je imel smisel. Solze so začele teči po licih. Jokala je in jokala. Končno so se solze ustavile in čutila je, kot da bi velika teža odpadla. Odpustila je svojemu možu in bila je odločena, da brez njega naredi najboljše iz svojega življenja. Čez nekaj časa mi je poslala enega od najlepših in nepozabnih zahvalnih pisem, kar sem jih kdaj prejel.

- adžan Džajasaro

Stopnje zavedanja

Ko nam manjka zavedanja, doživljamo željo kot ukaz. Slepo ji sledimo. Če nam to kaj prepreči, smo jezni ali potrti.

Če je zavedanja nekoliko, se želja zdi kot moteča srbečica. Prepoznamo možnost, da se ne praskamo, a se le redko lahko vzdržimo. Razumevanje, da nam praskanje le začasno ublaži srbečico, nam le malo pomaga.

Ko je pozornost trdno vzpostavljena, izkusimo željo kot povabilo, ki ga lahko svobodno zavrnemo.

Pogosto opazuj, kako razvoj pozornosti poveča notranjo svobodo, kako nas pomanjkanje pozornosti obsodi na hlapčevstvo. Naša predanost praksi Dhamme dobi iz tega opažanja veliko moči.

- adžan Džajasaro

Kratkotrajnost užitkov

Užitki tega sveta so kratkotrajni. Ko enkrat minejo, se zdijo kot sanje. Ne zagotavljajo nobene dolgotrajne izpolnitve, tolažbe ali zatočišča. Dobra dejanja živijo dolgo. Ko minejo, spomin nanje prinese veselje. Dobrota nam zagotavlja trajno izpolnitev, tolažbo in zatočišče.

Buddha je v Dhammapadi učil:

»Srečen je tukaj in po smrti
kdor si je nabral zaslug, povsod je srečen.
Ko bo opazil sadove svojih čistih del,
bo srečen in radosten.« (v. 16)

»Veseli se tukaj in po smrti,
kdor si je nabral odlik, je vesel povsod.
Veseli se z mislijo: ''Dobro sem naredil.''
Še bolj se veseli v času prijetnega soočenja.« (v. 18)

(Dhammapada, Pot postave, Buddha Gotama; prevod Bhikku Hiriko; poglavje I., verz 16. in 18.)

- adžan Džajasaro

Posledice kamme

Enostavno je dvomiti v zakon kamme. Vidimo tako veliko ljudi, ki delajo dobra dela, a se zdi, da ne dosežejo nobene koristi. Tako veliko ljudi dela slabe stvari in postanejo bogati in uspešni.

Buddha je dejal, da se bodo posledice kamme pojavile hitro le, če okolica to dovoli. Na primer, pokvarjen človek bo v skorumpiranem okolju prejel kammične posledice svojih slabih dejanj dosti kasneje kot pokvarjen človek v okolju, ki visoko ceni poštenost. Vendar se bodo posledice prej ali slej pokazale.

Najpomembneje si je zapomniti, da se vsakič, ko delujemo z dobrim, prijaznim, plemenitim namenom, te lastnosti nemudoma okrepijo v naših srcih. Enako je s sebičnimi, krutimi nameni. To utrjevanje dobrih in slabih lastnosti v srcu je vidna posledica kamme, v katero ne le preprosto verjamemo, ampak jo lahko sami vidimo.

- adžan Džajasaro

Pravilni pogled

Plemenita osmeročlena pot začne s pravilnim pogledom. Na temeljni ravni se pravilen pogled nanaša na poglede, teorije, verovanja in vrednote, ki se ravnajo po zakonu kamme in poudarjajo osebno odgovornost. Na globlji ravni se pravilen pogled kaže kot videnje vzročne narave pojavov, ki doseže višek z osvoboditvijo.

Pravilen pogled je odvisen od dveh dejavnikov.

  1. Zunanji vplivi v obliki informacije in navdiha. V idealnih razmerah jih zagotovi učitelj, znan kot »dober prijatelj«, a lahko v neki meri izvira tudi iz posameznikove kulture, staršev, šolanja ali medijev.

  2. Moder premislek: razmišljanje, raziskovanje, predelovanje in vključevanje informacij, ki jih posameznik sprejme, da bi jih uporabil kot vodilno luč v življenju.

Da bi poudaril pomembnost modrega premisleka, je Buddha nekoč rekel:

»Menihi, katerokoli dobro stanje… vsa imajo korenine v modrem premisleku, se združijo v modrem premisleku in modri premislek je vodilni med njimi.

- adžan Džajasaro

Mir v zbranosti

Pojavljanje želje je pojavljanje občutka pomanjkanja. Želja nam pove, da moramo dodati to stvar, to izkušnjo našem življenju, ker smo brez nje nepopolni. Željo spremlja nemir in nepripravljenost, da bi upoštevali kakršnekoli moralne zadržke. Šepeta nam na uho: »Ne razmišljaj toliko. Naredi to!«

Samādhi (zbranost) nam priskrbi občutek popolnosti, odsotnost pomanjkanja. Ko praksa pozornosti dozori v stabilen notranji mir in jasnost, se želja pojavi manj pogosto in z manjšo močjo. Ko se pojavi, jo lahko v popolnosti izkusimo kot pogojen mentalni dogodek. Ne počutimo se primorani slediti njeni potrebi. Ne more nas prisiliti k ubogljivosti. Lahko opazujemo, kako se želja pojavi, izrazi in izgine znotraj mirnega uma.

- adžan Džajasaro

Spominjanje konteksta

Stalno pozabljamo stvari, ki si jih je pomembno zapomniti. Tu ne mislim na imena ali obraze ali kam odložimo ključe, četudi je to lahko pomembno v vsakodnevnem življenju. V mislih imam osnovne resnice bivanja kot minljivost in krhko negotovost našega življenja. Toliko naših najbolj neumnih dejanj in besed izvira iz nagonskega občutka, da ne bomo nikoli umrli. Telesna nesmrtnost je tako očitno nemogoča, da ni potrebna nobena razprava. A vseeno pozabljamo, da smo umrljivi. Vedno znova. Naša dejanja so redko izraz našega zavedanja stvari, kakršne so. Pogosteje nas odnese tok nevednosti. Včasih namerno obrnemo hrbet stran od neprijetne resnice. A pogosteje enostavno pozabimo. In zato budistična praksa toliko poudarja pozornost.

Praksa pozornosti je praksa spominjanja. Vključuje razvoj sposobnosti v mislih obdržati enostavne resnice o življenju in po njih naravnati način, na katerega živimo življenje. Pomeni spomniti se širšega konteksta naše izkušnje znotraj pritiskov, pričakovanj in skušnjav vsakodnevnega življenja.

- adžan Džajasaro

Obredi

Obredi so osnovani tako, da vplivajo na naša čustva. Ritualni gibi in petje lahko v novem udeležencu sprožijo nepričakovana občutke vere in navdiha in s tem prvi vstop v Dhammo. Obredi zagotovijo stičišče, kjer se ljudje družijo in si pridobijo zasluge. Pomembne dogodke obeležijo na nepozaben način. Obredi ustvarijo resnične vezi z drugimi budističnimi skupnostmi in tudi z budisti prejšnjih rodov. Prispevajo k poživljajočem občutku tradicije in kulture. Obredi, kjer sprejemamo pravila, tako formalizirajo, kot poglobijo našo obvezo, da živimo dobro in skrbno življenje v skupnosti. Obredi ob smrti lahko zagotovijo zdravilen prostor, v katerem se lahko soočimo z bolečino zaradi žalosti in ločitve in celo dobimo vpogled v resnico o življenju in smrti.

Še dosti drugih pozitivnih rezultatov lahko iščemo v budističnih obredih. A teh rezultatov ne zagotovijo sami obredi. Obredi in rituali so lahko podpora za rast v Dhammi, a če nismo pozorni, lahko vodijo tudi v vraževerje in navezanost. Na nas je, da pazimo na našo tradicijo z ljubeznijo in modrostjo.

- adžan Džajasaro

Trpljenje

Učitelj mora prepričati učence o ključnem principu, da trpljenje nastane in se vzdržuje z željami, se zmanjša z opuščanjem želja in izgine, ko želje opustimo, kar dosežemo s prakso osemčlene poti. To razumevanje tvori temeljni steber pravilnega razumevanja.

Učitelj mora učence vzpodbujati, da vedno znova opazujejo, kako želje zastrupljajo njihov um in kako ga opuščanje želja osvobodi. Učenci morajo sami videti, kako žareča želja, da bi dobili, da bi postali, da bi se česa znebili, stvari vedno poslabša. Zahtevne situacije, zahtevni ljudje so vzrok težavam. Niso sami po sebi vzrok trpljenja. V našem življenju je veliko stvari, ki jih ne moremo kontrolirati. Upanje ne leži v manipulaciji zunanjih pogojev, ampak v praksi osemčlene poti. Bolj kot smo prizemljeni v Dhammi, modrejši bodo naši odgovori na izzive, s katerimi se soočamo.

- adžan Džajasaro

Harmonija uma in telesa

Um se lahko spremeni tako zelo hitro. V trenutku lahko iz razmišljanja o globokem bistvu Dhamme preskoči na vprašanje, kaj bo za kosilo. Z osupljivo hitrostjo se lahko premakne z višave v nižino in spet nazaj. Telo pa v kratkem času ne more narediti ekstremnih sprememb. To si je pomembno zapomniti, ko um in telo skupaj ustvarita močno čustvo, kot je strah. Najpogosteje na strah odgovorimo s pozornostjo le na mentalni vidik, na primer z logiko ali tolažbo. Ta strategija nam lahko pomaga, da za kratek čas opustimo prestrašene misli. Problem pa je, da telesni pojavi, ki jih sproži strah – pospešeno bitje srca, naval adrenalina – še vedno vztrajajo in z lahkoto sprožijo nov krog prestrašenega razmišljanja. Ker je tako, je bolje osredotočiti pozornost na telesne občutke, ki jih sproža strah po celem telesu. Ko je ta naloga namera uma, se telo sprosti in prestrašene misli običajno zbledijo same od sebe.

- adžan Džajasaro

Središče uma

Adžan Ča je učil svoje učence, da v svojem umu vzpostavijo vednost in jo poskušajo ohraniti skozi celo meditacijo. To idejo je pojasnil s prispodobo sobe s šestimi vrati in enim samim stolom, ki je postavljen v središču sobe. Če lastnik sobe sedi na stolu in ne vstane, je rekel, potem morebitni gosti, ki bi skozi različna vrata hodili v sobo in iz sobe, ne bi dolgo ostali, ker za njih ne bi bilo stola, na katerega bi se lahko usedli. Um je kot soba in vrata so kot čutila. Če sta pozornost in čuječnost razvita v popolnosti, je kot bi zasedla prostor v središču uma. Druga mentalna stanja lahko pridejo v um, a za njih ni nikjer udobno in kmalu odidejo.

- adžan Džajasaro

Svetilka v temi

Ko so učeni brahmini prvič slišali Buddho učiti, so bili prenekateri tako navdahnjeni, da so takoj zaprosili za zatočišče v Buddhi, Dhammi in Sanghi, in da jih od tega dne dalje štejemo kot laične privržence Buddhe. Vzkliki hvale za Buddho so pogosto vključevali naslednji stavek: »Razjasnil je Dhammo, kakor bi popravil, kar je bilo preobrnjeno, razkril, kar je bilo skrito, pokazal pot do tistega, ki je bil izgubljen, ali pridržal svetilko v temi, da lahko tisti z dobrim vidom, vidi, kaj je tam.«

Ta stavek dobro zajame zavedanje, da kljub temu, da so pomembne resnice o življenju vedno okrog nas, smo jim v svoji nevednosti dovolili, da so preobrnjene ali skrite. Pot je bila vedno prisotna, a smo zavili na stranske poti, ne da bi se zavedali. Če ne vidimo, to ni zaradi okvare naših oči, ampak zato, ker smo odtavali v kraj brez razsvetljave. Buddha ne reče »Ali boste to verjeli?«, ampak »Ali lahko zdaj to vidite?«.

- adžan Džajasaro

Razmišljanje

Tehnike meditacije lahko razdelimo v dve vrsti: tiste, ki vključujejo mišljenje in tiste, ki ga ne. Primera za meditacijo brez razmišljanja bi bila pozornost na dihanje in motrenje fizičnih občutkov po celem telesu. Meditacije z razmišljanjem vključujejo premišljevanje o smrti, o ljubeči naklonjenosti in o neprivlačnih vidikih človeškega telesa. Meditacije z razmišljanjem so lahko zelo dobra izbira, ko je um zaposlen in nemiren.

Pri meditacijah z razmišljanjem mora meditator uporabljati um sistematično. Točke, o katerih mora um razmišljati, so določene preden se meditacija začne. Meditatorji pogosto opažajo, da postane mišljenje po določenem času težko in utrudljivo. To je znak, da je um pripravljen preklopiti na ne-razmišljajoč objekt, kot je dih. V drugih primerih razmišljanje vodi do močnih občutkov ugodja ali blaženosti. Ko se to zgodi, se lahko meditator osredotoči na ta občutek kot ne-razmišljajoč objekt meditacije, da popelje um globje v samādhi.

- adžan Džajasaro

V času ločitve

Ko se soočimo z ločitvijo od nečesa ali nekoga, ki ga imamo radi, se po naravi nagibamo k temu, da se ali prepustimo žalosti ali se je poskušamo znebiti. Obe reakciji stvar še poslabšata, kot bi svežo rano izpostavili okužbi. Srednja pot med obema skrajnostma predajo in potlačenjem je enostavno prepoznati čustva žalosti in izgube kot normalno posledico ločitve. Če mirno prenašamo ta neprijetna čustva, jim dovolimo, da brez vmešavanja prenehajo. Ko to počnemo vedno znova, se pogostnost in moč čustev zmanjša. Navsezadnje nastopi zdravljenje, kakor pri čisti oskrbovani rani.

- adžan Džajasaro

Pomoč z modrostjo

Vzgib dati in deliti in pomagati drugim je čudovit dragulj človeškega uma. Vendar mora biti ta vzgib podprt z modrostjo, če naj vodi do resnične in trajnostne dobrobiti tistih, ki jim želimo pomagati. Pred kratkim sem zasledil navdihujoč primer.

Ko je profesor s Tehnološkega inštituta Massachusettsa Thimoty Presto obiskal bolnišnico na indonezijskem podeželju, je ugotovil, da je vseh osem inkubatorjev, ki so jih donirale humanitarne organizacije, pokvarjenih in jih zaposleni ne znajo popraviti. Dr. Presto je s svojo ekipo začel izdelovati nov načrt, v katerem so uporabili dele avtov, ki so bili v tej deželi na razpolago: žarometi za gretje, ventilatorji armaturne plošče za ventilacijo in baterija motornega kolesa za energijo. Če bi se kateri od teh inkubatorjev pokvaril, bi osebje bolnišnice moralo le poiskati nekoga, ki zna dobro popravljati avte – principi so bili isti.

- adžan Džajasaro

Priznanje

Ko sem bil mlad menih, je bilo včasih težko najti sveče. Spomnim se, da sem šel kakšenkrat na čistino v gozdu in bral sutte ob svetlobi polne lune. Težko je bilo verjeti, da nič od neverjetno sijoče svetlobe ne izvira iz same lune, ampak je v bistvu vse odsev nevidnega sonca.

To je moj štirideseti deževni umik od kar sem menih. Z minevanjem časa smo postali zahodni menihi na Tajskem bolj poznani in veliko menihov je celo dobilo uradno priznanje. Ko se je to sedaj zgodilo meni, me opominja, da je bil moj učitelj adžan Ča kot sonce, ki je razsvetlilo mojo odraslo dobo. Če je karkoli v mojem življenju vredno hvale, potem so to tisti trenutki, ko sem bil sposoben odsevati luč modrosti in sočutja mojega učitelja za dobrobit drugih.

- adžan Džajasaro

Pravilen govor

V tekstih, ki razlagajo Pravilen govor, več vrst nespretnega govora ni posebej omenjenih. Pogosto zdrsnemo v neizurjeno govorico, ko se kdo, ki nam je blizu, posebej otrok, neprimerno obnaša. Na tak način pogosto govorimo z dobrimi nameni. Vendar je tak način govora neizurjen, ker redko zagotovi učinek, ki smo ga imeli namen doseči, in pogosto stvari še poslabša. Tu je nekaj primerov, ki se jim je dobro izogniti:

  • Postaviti retorično vprašanje:

»Kako si lahko to naredil? Le kaj si mislil?«

  • Kriviti in sramotiti:

»To je sramotno, popolnoma nesprejemljivo! Za vse si povzročil velik problem!«

  • Ukazovati:

»Uredi to takoj zdaj. Pojdi in se opraviči.«

  • Poimenovati:

»To le kaže, kakšna lena, sebična, nehvaležna oseba si.«

  • Govoriti s sarkazmom:

»Temu jaz pravim biti pozoren v vsakodnevnem življenju.«

  • Groziti:

»Če v kratkem ne spremeniš svojega obnašanja, bom naredil nekaj, kar ti resnično ne bo všeč.«

  • Svariti:

»Če boš nadaljevala tako, boš končala življenje kot žalostna in osamljena stara ženska.«

 

- adžan Džajasaro

Čudež

Buddha je govoril o treh čudežih: o čudežu psihičnih moči, čudežu branja misli in čudežu poučevanja. Buddha je rekel, da je v prvih dveh videl nevarnost in je le zadnjega smatral za plemenitega in vzvišenega. Sposobnost posredovati pot do dokončne osvoboditve je resničen čudež.

Danes (16. julij 2019) obeležujemo Asalha Pujo, dan ko je Buddha prvič pokazal čudež poučevanja. Dva meseca po tem, ko je postal razsvetljen, je prispel v Jelenji park v Sarnathu, da bi učil pet svojih nekdanjih učencev. Spočetka so bili ti asketi sovražni in nezaupljivi do Buddhe. Njihov um je bil navezan na napačne ideje o duhovnem razvoju. Toda v nekaj minutah je Buddha uspel pomiriti njihovo sovraštvo in ga spremeniti v vero in navdih. Sposoben je bil predstaviti svoje revolucionarno učenje »Srednje poti« s takšno močjo in prepričljivostjo, da so ga brez oklevanja sprejeli. Ob koncu govora je Kondaňňa, najstarejši član skupine, dojel prvo stopnjo razsvetljenja, ostali štiri pa so bili že daleč na poti do razsvetljenja.

- adžan Džajasaro

Neprestano opazuj svoje občutke

Ko preko čutil zaznavamo živ ali neživ objekt, se pojavi eden od treh občutkov: prijeten, neprijeten ali nevtralen. Naši instinkti nam pravijo, naj se usmerimo proti temu, kar vzbudi prijeten občutek, stran od vsega, kar vzbudi neprijeten občutek in naj ignoriramo vse, kar vzbudi nevtralen občutek. A tu je težava. Stvari, ki lahko kratkoročno vzbujajo prijetne ali nevtralne občutke, so lahko pogubne za našo dolgoročno dobrobit. Posledično nas lahko pritegne slediti ali ignorirati stvari, s katerimi ustvarjamo pogoje za trpljenje v prihodnosti. Podobno lahko stvari, ki dolgoročno vodijo do naše dobrobiti, kratkoročno vzbudijo neprijeten ali nevtralen občutek. Posledično se lahko izogibamo ali zanemarjamo stvari, ki bi lahko povečale našo dolgoročno dobrobit.

Zato je pomembno, da neprestano opazujemo naše občutke in nismo preveč pod njihovim vplivom. Občutki nam zagotovijo informacijo o objektu, ki ga zaznavamo, a niso zanesljivi vodniki za delovanje. Ena od naših najpomembnejših nalog je vaditi, kako med izkušnjo obdržati zavedanje na naše vrednote in na dolgoročne duhovne cilje ne glede na to, kakšni občutki se pojavijo v umu.

- adžan Džajasaro

Ponižni učenci Dhamme

Neprestano iskanje novosti in vznemirjenja nujno vodi do obdobij dolgočasja in depresije. Vznemirjenje ni protistrup za dolgočasje nič bolj, kot je praskanje zdravilo proti srbenju.

Budisti nismo osvobojeni nemirnega iskanja novega. Dandanes so učenja različnih budističnih šol tako lahko dostopna, da skušnjava poskusiti nekaj drugačnega nikoli ne mine. Ko naša pot postane zahtevnejša, nas zlahka mami privlačnost drugih pristopov. Toda ko zamaknjenost nad novim mine, se lahko ponovno znajdemo na začetku razdraženi in polni dvomov.

Nauk je enostaven: bodite potrpežljivi. Bodite ponižni učenci Dhamme, ne pa nemirni potrošniki učenja.

- adžan Džajasaro

Opusti obsesivne misli

Buddha je učil, da zamera do drugih ljudi v nas raste kot strup, če premlevamo devet misli:

»Oni so mi povzročili škodo.«

»Oni mi povzročajo škodo.«

»Oni mi bodo povzročili škodo.«

»Oni so povzročili škodo nekomu, ki mi je drag.«

»Oni povzročajo škodo nekomu, ki mi je drag.«

»Oni bodo povzročili škodo nekomu, ki mi je drag.«

»Oni so delovali v korist nekoga, ki mi ni všeč.«

»Oni delujejo v korist nekoga, ki mi ni všeč.«

»Oni bodo delovali v korist nekoga, ki mi ni všeč.«

Tu Buddhe ne zanima, kako na upravičen način skrbimo zase in za naše drage. Osredotoča se na zamero. Predlaga, da z namenom opustiti te obsesivne misli premislimo, kako bi lahko bilo drugače, upoštevajoč verovanja in zaznavanje in želje in strahove in navade te osebe.

Buddha poudarja, da je trpljenje vedno v misli: »Ne bi smelo biti tako!«

- adžan Džajasaro

Nesporazum

Ena od prvih velikih zmag človeške inteligence je bila, ko smo se naučili gledati na spreminjajoče se fenomene z nespremenljivimi imeni. Omogočila nam je označiti zapletene sisteme s tako enostavnimi besedami, kot so reka ali elektrika ali denar. Rezultat tega je, da imamo učinkovit in priročen način za razmišljanje in komuniciranje.

A tu so tudi pomanjkljivosti. Zelo enostavno nam je pozabiti, da je bistvena razlika med samim fenomenom in njegovim imenom. Če tadva zamenjamo, izgubimo iz vida temeljno nestalnost vseh stvari in tako izgubimo stik z resničnostjo. Veliko trpljenja izvira iz te napake.

Kot budisti bi morali redno raziskovati, kako zaznavamo druge ljudi. Ali lahko vidimo, kaj leži onkraj oznak, s katerimi jih označujemo? Čisto na koncu, ali lahko vidimo, kako smo vsi združeni kot sopotniki v rojstvu, starosti, bolezni in smrti.

- adžan Džajasaro

Meditacija je naše sidro

Na katerikoli objekt meditacije se osredotočimo, je naš izziv sprva, kako ustvariti in vzdrževati takšen odnos med umom in objektom, da se nečistosti uma ne morejo pojaviti. Takšen odnos je v mnogočem podoben zdravemu odnosu v zunanjem svetu – pri obeh moramo vzgajati iskrenost, hvaležnost in zadovoljstvo. Odnos do objekta meditacije je naše sidro in zatočišče. Ni beg od naših problemov, ampak nam priskrbi okolje, v katerem lahko v polnem zavedanju brez straha, tesnobe ali odpora prepoznamo korenine trpljenja. Včasih se naši problemi enostavno raztopijo v tej luči zavedanja. Drugič moramo raziskovati minljivo, pomanjkljivo, neosebno naravo naše izkušnje, da bi se razrešili. Mi vsi sami sebe vežemo v vozle. Meditacija nam dopušča, da te vozle razvežemo.

- adžan Džajasaro

O tolažbi

Želja po pojasnilu ni nujno isto kot želja izvedeti resnico. Pogosto je naš glavni cilj občutek zaključka. Želimo, da imajo naše boleče izkušnje smisel in običajno to naredimo tako, da jih vgradimo v zgodbo. Skozi celo zgodovino so bile od teh zgodb ideje o usodi in božji volji najbolj popularne. Hindujci in budisti so se običajno obrnili na učenje o kammi, da bi zadovoljili to globoko potrebo po smislu in tolažbi.

Ob neki priložnosti je laična budistka adžanu Čaju razkrila niz bolečih izkušenj. Vprašala ga je, zakaj so se ji te stvari zgodile. Namesto, da bi ji rekel, da je njena bolečina rezultat dejanj iz prejšnjih življenj, je preprosto dejal: »Zato, ker si se rodila.«

Odgovor adžana Čaja ni bila tolažba. Bil je opomnik na izzivov polno resnico. Ker smo se rodili kot človek, smo ranljiva, krhka bitja. Ne moremo imeti nobenih zagotovil, da se boleče stvari ne bodo zgodile nam ali našim ljubljenim. Vedno hodimo po tankem ledu. Ni niti pravično niti nepravično, je takšno, kakršno je življenje. Praksa Dhamme je naša najboljša možnost. S široko odprtimi očmi lahko razvijemo notranjo stabilnost, jasnost in sočutje, da živimo dobro in modro v tem po naravi nestabilnem svetu.

- adžan Džajasaro

Soočenje z izzivi

Življenjska pot ni za nikogar lahka. Kakršnokoli vozilo vozimo bomo morali prečkati razrite dele ceste. Praksa Dhamme ne pomeni, da lahko obidemo razpoke in luknje na cesti. Kar nam Dhamma da, so notranji viri, da se lahko spoprimemo z izzivi, s katerimi se soočamo, ne da bi ustvarjali dodatno nepotrebno trpljenje poleg telesne bolečine.

Modri ljudje odvržejo samopomilovanje kot umazano cunjo. Ne ujamejo se v strupenih vprašanjih kot: »Zakaj jaz? Zakaj vedno jaz?« Ne vpijejo v mislih: »To ni pošteno!« Ne oštevajo se: »Kako si lahko bil tako neumen? Ko bi le naredil to namesto onega, se nič od tega ne bi zgodilo. To vendar že veš. Zakaj si poslušal njega ali njo? Moral bi biti pametnejši!«

Modri ljudje rečejo: »V tem trenutku je tako. Je enostavno tako. Glede na to, da je tako, katera je najboljša stvar, ki jo lahko naredim točno zdaj? Kaj je najboljše, kar lahko naredim s svojim umom prav to minuto? Ali je mogoče do neke mere spremeniti katastrofo v priložnost?«

- adžan Džajasaro

Pazljivo opazovanje

Kot budisti bi morali biti pazljivi opazovalci naše izkušnje in še posebej vzročnih povezav, iz katerih je sestavljena. Predanost praksi radodarnosti, držanju vodil in treningu uma se okrepi, ko opazujemo učinke, ki jih ti povzročijo znotraj nas. Ko vedno znova vidimo, kako sebičnost in pohlep, jeza in ljubosumje oblatijo naše srce, se jasno obrnemo stran od njih. Opazovanje povezave med našimi dejanji telesa, govora in uma in mentalnimi stanji in navadami, ki iz njih izhajajo, nam da zaupanje v zakon kamme. Naokrog nosimo veliko praznoverja, nepreizkušenih idej o nas, naših življenjih, naših razmerjih, naši sreči. Kot meditatorji ne jemljemo ničesar kot samo po sebi umevno. Na našo izkušnjo gledamo v njeni celovitosti z jasnimi svežimi očmi pozornosti. Neverjetno je, kaj lahko odkrijemo.

- adžan Džajasaro

Preverjeno zaupanje

Zaupanje v Buddhova učenja raste, ko vedno več teh učenj postavimo na preizkušnjo. Ko opažamo, da je vsako posamezno učenje, ki smo ga lahko preverili, resnično, raste naše zaupanje in vera v tista učenja, ki se dotikajo stvari, ki še vedno ležijo pred nami.

Budistična logika je enostavna. Buddha me ni nikoli pustil na cedilu. Bolj kot prakticiram njegova učenja, jasneje vidim, vse bolj zmanjšujem trpljenje v mojem življenju, bolj zadovoljen in izpolnjen se počutim, vedno več imam, kar lahko dam drugim.

Budisti ne verujejo v dogme. Njihovo vera je v Buddho kot velikega zdravnika in vodnika, Dhammo kot pravo pot do osvoboditve in Sangho kot odlične vzornike in učitelje.

- adžan Džajasaro

Odgovorno branje in poslušanje

Še kot dijak sem nekoč brač anekdoto, ki jo je napisal psihiater o moškem, ki so ga mučili hrupni glasovi v njegovi glavi. Sprejet je bil v bolnišnico in narejena je bila lobotomija. Potem je begal po bolnišnici in vpil svojim glasovom: »Kaj praviš? Govori. Ne slišim te.«

Spominjam se, da sem se hahljal, ko sem bral to anekdoto. Ko sem se potem zavedal, da se smejim bolečini osebe, ki si v resnici zasluži sočutje, sem nehal in se začel počutiti krivega. Čudil sem se, kako sem lahko bil tako trdosrčen. Samemu sebi sem odgovoril, da se ne bi smejal, če bi bil tega moža srečal v bolnišnici. Smejal sem se, ker je bila ironična situacija predstavljena v taki obliki, da se je izognila bralčevemu sočutju. To je bila ena od mojih prvih lekcij, kako pozorno brati in poslušati. Vsaka pripoved, pisna ali ustna, vključuje odločitve, kaj naj bo vanjo vključeno in kaj izključeno.

- adžan Džajasaro

Ne išči "plemenitih" izgovorov

Nekoč eden od menihov ni hotel sodelovati v skupinskih dejavnostih. Pri nobenem od delovnih projektov ni hotel pomagati. To je sprožilo nekaj negodovanja. Ko so ga kritizirali, je v opravičilo povedal, da le enostavno sledi Buddhovim učenjem: odmaknil se je od motenj, da bi lahko zavzeto stremel k razsvetljenju. Na koncu je bil poklican pred Buddho. Toda ko je s svojo ljubeznijo do samote opravičeval svoje obnašanje, je Buddha odvrnil, da je v zmoti, in da ne živi sam, v resnici deli svojo kočo s prijateljem. Meniha je ta trditev zmedla in Buddha mu je razložil, da živi z nečistostjo kot s svojim prijateljem.

Bolj kot študiramo Dhammo, lažje je najti učenje, ki, vzeto iz konteksta, lahko utemelji ali opraviči, početi to, kar si želimo. Eden od vidikov pozornosti je zavedati se nagnjenosti uma, da išče plemenite razloge za ne ravno plemenita dejanja. Ko pogledamo odznotraj, moramo najti srednjo pot med cinizmom in lahkovernostjo.

- adžan Džajasaro

Želja

Buddha je učil, da je neumno željo potrebno opustiti, modro željo pa gojiti.

Modra želja je žeja, strast, vnema, predanost, ki zraste iz Pravilnega razumevanja. Kaže se v Pravilni vztrajnosti.

Modra želja je osredotočena na vzgajanje dobrote in vrlin v naših dejanjih telesa, govora in uma in na odkrivanje resnice o stvareh.

Modra želja ima temelje v sedanjosti. Bolj stremi k optimizaciji kakovosti in smisla naših dejanj, kot da bi si le prizadevala uživati rezultate teh dejanj. Lahko jo spremljajo prijetni občutki, a ti niso cilj modre želje.

Modra želja daje energijo umu. Ne povzroča notranjega vznemirjenja, brezbrižnosti ali depresije. Ne vodi v spore s samim sabo ali z drugimi.

Neumna želja vodi v suženjstvo. Modra želja vodi v osvoboditev.

- adžan Džajasaro

Toplina gozdnega samostana

Gozdni samostani se lahko posebej novincu zdijo zelo strogi in resni. A so tudi mesta pristne topline in dobrega razpoloženja. To se zlahka vidi iz odnosa med predstojnikom samostana in laičnimi podporniki. Moram priznati, da sem se takrat, ko sem bil sam tak predstojnik, včasih prijazno šalil s starejšimi babicami in dedki. Ko je ena od vaških gospa zaklicala v Dhamma dvorani: »Prosim, govorite glasneje. Vaš glas je tako tih. Ne slišim niti besede,« sem včasih odvrnil: »Torej, čigava krivda je to? Ko ste bili mladi in so vaša ušesa delovala še dobro, ste želeli poslušati le glasno glasbo. Šele sedaj, ko ste stari in na pol gluhi, si želite poslušati Dhammo. Vsi vi opomnite vaše družine: ni vam treba čakati, da so vaši lasje sivi in začnejo vaši zobje izpadati, preden začnete prakticirati Dhammo. Dlje kot odlašate, težje je, debelejše in bolj lepljive postajajo vaše nečistosti.« Vsi so se smejali in jaz sem poskušal govoriti nekoliko glasneje.

- adžan Džajasaro

Dež

Končno je na samostan padlo nekaj dežja. Kako hvaležna se zdijo drevesa! V nekaj dnevih je na utrujenih rjavih gozdnih tleh zrastla zelena preproga. Žalostne, gole veje so se oblekle z listjem. Hladne zaplate sence se vsak dan večajo. Zdi se mi čudovito, da ti listi, vsak zase tako tanek, skupaj lahko zagotovijo takšno zaščito pred vročim poletnim soncem.

Naša srca potrebujejo Dhammo. Ko vložimo trud v kakovost naših dejanj in besed, ki jih govorimo, ko vzgajamo stalno notranjo budnost, je tako, kot bi pogasili globoko žejo. Vsako dobro, prijazno, modro dejanje, ki ga naredimo s telesom, govorom ali umom, nas osveži. Naša celostna dejanja, vsako zase morda majhno in krhko, nam združena skupaj lahko zagotovijo čudoviti občutek hladne sence sredi vročega, morečega sveta.

- adžan Džajasaro

Odrešitev

Pred davnimi leti so vprašali velikega učitelja, če ženska lahko doseže odrešitev. S strogim obrazom je empatično odvrnil: »Ne.« Med več ženskami v prostoru je zavladala osupljiva tišina. Potem je dodal: »In niti ne more moški.« Občinstvo je bilo popolnoma zmedeno in učitelj je razložil: »Tisti, ki se poistoveti s tem, da je moški ali ženska, ne more nikoli najti resnične osvoboditve.«

Buddha je nekoč rekel, da je za dolgoročno blagostanje družbe ključni dejavnik, kako spoštljivo in pošteno moški ravnajo z ženskami. Vzpodbujanje modrega, primernega in sočutnega odnosa med moškimi in ženskami je pomemben del naše pomoči, da svet postane boljše mesto za življenje. Hkrati moramo kot budisti stalno iskati dostop do preprostega, vedno razpoložljivega zavedanja, ki nima spola.

- adžan Džajasaro

Veriga vzroka in posledice

Obstaja zgodba o planincu, ki ga je blizu vrha gore ujela huda nevihta. Čeprav je izgubil vse svoje zaloge hrane, je uspel najti zatočišče pod veliko skalo. Po treh dneh je nevihta prenehala. Mož je bil tedaj zelo šibek. Videl je staro podgano in sklepal je, da bo imel dovolj energije za sestop z gore le, če jo ubije in poje. Moral bi prelomiti svojo vodila*, a je kazalo, kot da bo podgana tako ali tako kmalu umrla in zdelo se mu je, da nima druge izbire. Zgrabil je kamen, ubil podgano, jo pojedel in se resnično uspel rešiti na varno.

A življenje podgane ni bilo brez pomena. V visoki starosti ni bila več sposobna loviti zdravih žuželk in se je hranila le z bolnimi. Ko je podgana umrla, se je populacija bolnih žuželk povečala. Bolezen se je razširila na celotno vrsto in žuželke so poginile. Brez žuželk, ki bi opraševale in oplojevale rastline, se je rastlinstvo začelo zmanjševati. Z zmanjšanjem rastlinstva je prst začela erodirati. Nazadnje se je sprožil velik zemeljski plaz, ki je ubil veliko ljudi, živečih ob vznožju gore.

Veriga vzroka in posledice je zapletena. Vodila* zagotavljajo varnost in zatočišče zase in za druge.

- adžan Džajasaro


OPOMBE:

* Kdor želi slediti Buddhovi poti, mora najprej razvijati vrline. V ta namen se je v vsakodnevnem življenju potrebno držati petih vodil (panca sila):

  1. Vzdržati se ubijanja živih bitij.

  2. Vzdržati se jemanja tistega, kar nam ni dano.

  3. Vzdržati se neprimernega vedenja v spolnosti.

  4. Vzdržati se osornosti in neresnic v govoru.

  5. Vzdržati se uživanja opojnih pijač in drog.

Učitelj kot ogledalo

Ko si v navzočnosti učitelja, kot je adžan Ča, se počutiš popolnoma izpostavljenega. Tako je, kot bi držal veliko ogledalo, v katerem lahko vidiš svoje nečistosti tako hitro, kot se pojavijo v tvojem umu. Nekateri ljudje utegnejo misliti, da se počutiš osramočenega ali razočaranega, a ni res. Občutiš hvaležnost. Pomisliš: »To je torej delo, ki ga moram opraviti. Opravil ga bom.«

- adžan Džajasaro

Občutek

Občutek ( vedana) se nanaša na nianso izkušnje.

Med vadbo Dhamme se trudimo:

  • zavedati se prijetnih občutkov kot prijetnih občutkov,

  • zavedati se neprijetnih občutkov kot neprijetnih občutkov,

  • zavedati se nevtralnih občutkov kot nevtralnih občutkov.

Če se neprenehoma zavedamo nihajoče nianse izkušnje kot enostavno prijetne, neprijetne ali nevtralne, ne da bi se z njo poistovetili kot »jaz« ali »moja«, je hrepenenje uničeno pri koreninah.

- adžan Džajasaro


 


 

Opuščanje misli

Dobro izobraženim meditatorjem je posebej težavno opustiti njihovo navezanost na mišljenje. Trud, da bi mišljenje opustili, vzbudi strah in odpor. Počutijo se, kot da bi poskušali opustiti bistven del sebe. Navezanost zmanjšamo s preprosto vajo. Postavimo vprašanje: »Ali je mogoče zanesljivo napovedati, katere misli bodo v našem umu čez natančno eno leto? Ali en mesec? En teden? En dan? Eno uro? Ali v naslednjih nekaj sekundah?« Če imamo tako malo kontrole in tako majhno sposobnost napovedati vsebino naših misli, s kakšno veljavo imamo naše misli za ključne sestavne dele tega, kdo smo.

- adžan Džajasaro

Vprašanja

Ni vedno mogoče odgovoriti na vprašanja na isti način, kot so postavljena. Včasih si ljudje želijo odgovor da ali ne na zapleteno zadevo, ki je ni mogoče skrčiti na da ali ne. Včasih se ljudje, ki postavijo vprašanje, ne zavedajo drugega bolj pomembnega vprašanja, ki stoji za prvim. V takšnem primeru lahko učitelj raje odgovori na njihovo skrito vprašanje kot pa na izgovorjeno. Včasih vprašanja ljudi temeljijo na toliko nepravilnih predpostavkah, da bo katerikoli odgovor prej povečal njihovo zmedo, kot pa jo odstranil. V tem primeru učitelj morda sploh ne bo odgovoril. Včasih si vprašanje zasluži nasprotno vprašanje. Če kdo vpraša: »Kam bom odšel, ko bom umrl?«, lahko učitelj odgovori: »Komu se smrt dogodi?« Raje kot da izreče trditev, za katero se spraševalec lahko le odloči ali ji bo verjel ali ne, učitelj izreče izziv. Pove, da lahko resnično razumemo proces življenja in smrti le z natančnim opazovanjem naše sedanje izkušnje. Vse ostalo je verovanje in vraževerje.

- adžan Džajasaro

Dobrota

V skupini stotih ljudi je lahko tišina le, če vseh sto ljudi sodeluje, kar sploh ni enostavno. Vendar pa lahko v skupini stotih ljudi le ena sama oseba povzroči hrup in nemir.

Gozd, ki je obstajal tisoč let, lahko uniči en sam požar. Stavbo, ki je bila zgrajena v nekaj sto letih, lahko uniči ena sama eksplozija bombe. Dobro kammo, zbrano v veliko življenjih, lahko uniči en sam trenutek jeze.

Skrbite za dobro. Naučite se ga zaščititi. Nikoli ga ne jemljite kot samoumevno. Dobrota je lepa in krhka cvetlica.

- adžan Džajasaro

Magha Puja

Danes (19.02.2019) na dan Magha Puja obeležujemo dogodek, ki se je zgodil na dan polne lune v februarju v prvem letu, potem ko je Buddha postal razsvetljen. Na ta dan se je v samostanu Bambusov gaj v Rādžagahu brez predhodnega dogovora zbralo 1250 arahantov. Med nagovorom je Buddha povzel osnovne principe redovniškega usposabljanja v učenju, ki je postalo znano kot Ovāda Patimokkha. Ta kratka navodila so vsem velikim menihom, ki so razširjali Dhammo po celi Indiji in onkraj nje, služila kot seznam, ki si ga je mogoče enostavno zapomniti.

Ovāda Patimokkha trdi, da je Nibbana končni cilj in potrpljenje (khanti) najmočnejša očiščujoča vrlina. Nenasilje telesa in govora opredeli kot bistveno značilnost budističnega redovnika. Opogumlja menihe k življenju znotraj mej pravilnega obnašanja, k skromnosti pri hranjenju, k bivanju v odročnih bivališčih in k predanosti treningu uma.

Kratek verz Ovāde Patimokkhe je postal prepoznan kot srce poti za vse budiste, redovnike in laike:

»Ne delati slabo,
izpopolniti se v vrlinah,
prečistiti um,
to je učenje vseh Buddh.«

- adžan Džajasaro
 

Opuščanje poželenja

Morda je presenetljivo, da v osrednjem delu obreda pomenišenja menihov pripravnikov ti recitirajo pet delov telesa v jeziku Pali: lasje, dlake, nohti, zobje in koža. Ta seznam je vključen zato, ker zagotavlja osnovo za najbolj temeljno od vseh redovniških meditacijskih tehnik. Od vseh čustev je poželenje najbolj moteče in diktatorsko. Njegova intenzivnost je pogojena s tem, do katere mere na fizično telo projiciramo določene ideje, želje in zaznave. Menihe se spodbuja, da stalno preučujejo, kako so lasje, dlake, zobje in koža enostavno minljivi, pogojeni pojavi, ki sami po sebi niso privlačni, če na njih gledamo nepristransko. S tem zmanjšamo poželenje in ga morda povsem odstranimo iz uma. Razmišljanje o teh petih delih telesa je ravno tako uporabna kontemplacija za laične budiste. Četudi odstranitev poželenja morda ni cilj v laičnem življenju, pa ta praksa močno krepi sposobnost modro vladati seksualnim željam, da jim ne bi bili sužnji.

- adžan Džajasaro

Za kitajsko novo leto

V otroški pravljici Trije prašički dva neumna in lena prašička zgradita svoji hiški iz slame in šibja. Te hudobni volk odpihne, preden ju poje. Tretji marljiv prašiček si zgradi hiško iz opeke. Hudobni volk je ne more odpihniti. Volk, neomajen, poskuša zlesti v hišico skozi dimnik. A bister prašiček vnaprej predvidi ta volkov korak. Na ognjišču zavre vodo, hudobni volk pade v lonec in požanje rezultate svoje slabe kamme.

Hiša je zatočišče. Zatočišče mora biti sposobno vzdržati osem posvetnih vetrov dobitka in izgube, ugleda in izgube ugleda, hvale in graje, užitka in bolečine. Modrost je tista, ki jasno spozna minljivo in nezanesljivo naravo posvetnih izkušenj in nam da našo trdno hišo iz opeke. In ko svet poskuša najti subtilnejše poti skozi naše obrambe, nam naša praksa Dhamme omogoči, da se učinkovito spoprimemo s katerimkoli izzivom.

Vsem srečno novo leto! Da bi bili v prihajajočem letu tako modri kot tretji mali prašiček.

- adžan Džajasaro

Moč uma

Ravnokar sem z velikim občudovanjem prebral o čudovitem dosežku Jasmin Paris, angleške veterinarke in doktorandke, matere male deklice. Pred nekaj dnevi je zmagala na tekmi Montane Spine 2019, ki se je odvijala v hribih severne Anglije. 430-kilometrsko traso je pretekla v 83 urah. Moški, ki je končal na drugem mestu, je zaostal za 15 ur. Na tako dolgih tekmah, kot je bila tale, fizične prednosti, ki jih imajo moški pred ženskami, izgubijo svojo pomembnost. Najpomembnejši dejavnik je moč uma.

Moč uma ne pomeni biti sposoben ignorirati neprijetne občutke. Pomeni, da znamo, ko je to primerno ali neizogibno, sobivati s temi občutki, ne da bi um postal tesnoben ali depresiven, ne da bi postali žrtev panike ali strahu. To je mogoče zaradi enostavnega dejstva, da sta neprijetnost in razumevanje neprijetnosti dve različni stvari.

- adžan Džajasaro

Štiri plemenite resnice

Pri praksi Dhamme gre za razvijanje sposobnosti biti prisoten v svoji izkušnji, da se iz nje lahko učimo. Kaj se želimo naučiti iz izkušnje? Štiri plemenite resnice: kako prisotnost nečistosti povzroča trpljenje v umu in kako opustitev nečistosti vodi do prenehanja trpljenja. Glejte. Raziskujte. Kje je trpljenje točno ta trenutek? Natančno preglejte svoj um. Trpljenje obsega tako hudo muko kot komaj zaznavno nezadovoljstvo. Vprašajte se: »Kje je želja?« Iščite povezavo. Naučite se opustiti željo po dobivanju in porabljanju. Naučite se opustiti željo po biti, biti viden kot, biti poznan kot, postati.

Naučite se opustiti željo, da bi se česa znebili, da bi pobegnili pred čim. Kjerkoli ste, karkoli počnete, s komerkoli ste, to je praksa.

- adžan Džajasaro

Adžan Ča

Učitelji nas učijo s tem, kdo so, kako živijo svoje življenje, kako utelesijo učenje, ravno tako kot s svojimi besedami.

Ječe so polne ljudi, ki vedo, da niso svobodni. Učitelj nam razkrije, da je večina ljudi kot jetniki, ki verjamejo, da so svobodni. V bistvu pa so ujeti znotraj ječe, ki so si jo sami ustvarili iz svojih nečistosti.

Učitelj nam drži ogledalo, v katerem se zrcalijo naše napake in šibkosti, a ne da bi nas razžalostil ali osramotil, ampak da bi nas opozoril na delo, ki nas še čaka.

Kako čudovito je, da veliki učitelji nikoli ne obupajo nad svojimi učenci, ne glede na to, kako smo včasih lahko otopeli, leni in trmasti!

Nobena nečistost ne more vzdržati moči dobro prakticirane Dhamme. Bi temu resnično verjeli, če ne bi bilo velikih učiteljev?

Želje pometajo z nami tako, kot deroč potok odplavi krhek čoln. Učitelj nas opogumi, da veslamo proti toku. Zdi se nam, da tega ne zmoremo. Toda zmoremo.

Težko se je roditi v človeški podobi. Še težje je priti v stik z Buddhovimi učenji. Najtežje je najti učitelja, ki nas uči, kako se učimo sami in dojamemo globoko resnico Dhamme.

Učitelj je kot zdravnik, ki nam ne da sladkih stvari, ki si jih želimo, ampak zdravilo, ki ga potrebujemo, čeprav je včasih, a ne vedno, grenko.

Pomagati drugim je naraven izraz učiteljeve modrosti, prav tako kot so sadeži manga naraven izraz zrelosti mangovca.

- adžan Džajasaro

Ne zaupajte preveč...

Prepričanje v stvari, ki so neresnične, občutimo natančno tako kot prepričanje v stvari, ki so resnične.

Ne zaupajte preveč svojim prepričanjem.

Zaradi navezanosti na poglede in mnenja postane um neprožen in nezmožen učenja.

Ne zaupajte preveč svojim pogledom in mnenjem.

Vedno lahko najdemo sprejemljiv razlog, da se grdo obnašamo.

Ne zaupajte preveč svojemu razmišljanju.

Posvetiti preveč pozornosti napakam drugih je enostavno.

Ne zaupajte preveč svojemu nezaupanju.

- adžan Džajasaro

Novoletni blagoslov

Tik preden je Buddha umrl, je svojim učencem dal še zadnje napotke. Preprosto jih je spomnil na minljivost vseh stvari in jih vzpodbudil, da se izpopolnijo v pazljivosti (v jeziku pali »appamāda«).

Biti pazljiv pomeni, da ničesar ne jemljemo kot samo po sebi umevno. Pazljivi ljudje nimajo občutka, da so upravičeni do česarkoli. Ne pričakujejo, da bodo stvari gladko izpeljali. Ne iščejo tolažbe v molitvah in obredih. Trudijo se ustvariti notranje zatočišče. Pazljivi ljudje ne padajo v pasti nesmiselnih skrbi ali nerealnih upov za prihodnost. Vso energijo usmerijo v ustvarjanje pripravljenosti soočiti se s čimerkoli, kar nam življenje prinese z mirno potrpežljivostjo, prijaznostjo in modrostjo.

Moj novoletni blagoslov torej ni, da bi šlo v vaših življenjih vse tako, kot si želite. Ne bo šlo. Moja srčna želja je, da lahko razvijete notranje vire, s pomočjo katerih se modro spoprimete z vsemi vašimi izzivi, in da uspevate tako v zunanjem svetu dolžnosti in odgovornosti kot v notranjem svetu uma.

- adžan Džajasaro

Kriterij o užitkih

Prva odločitev, ki jo moramo sprejeti v zvezi z določenim užitkom, je ali ga sploh želimo izkusiti ali ne. Tu je kriterij ali bo to dejanje škodovalo meni ali drugim v bližnji ali daljni prihodnosti. Tako se lahko na primer vprašamo ali gre za fizično škodo, mentalno škodo ali škoduje odnosom, premoženju ali ugledu. Kot budistom nam je glavni razlog odklanjanje vsakega užitka, zaradi katerega bi morali prelomiti naša pravila.

Pri drugi odločitvi se vprašamo do kolikšne mere lahko ali naj bi užitku, ki prestane test ne-škodljivosti, sledil nekdo, ki je predan Buddhovi poti prebujenja. Nekatere prijetne izkušnje nas bolj poživljajo kot druge. Ker je naš čas kratek in nepredvidljiv, je smiselno dati največjo veljavo tistim prijetnim izkušnjam, ki neposredno pripomorejo k osnovnemu dobremu počutju, ki omogoča temelje za učinkovito prakso Dhamme. Te je na kratko mogoče najti v prijetnih občutkih, ki jih izkusimo ob dejanjih radodarnosti, prijetnih občutkih, ki nas spremljajo, ko smo brez obžalovanja, in občutek samospoštovanja, ki nastopi, ko se držimo pravil, in veselje in blaženost, ki zraste skozi meditacijo.

- adžan Džajasaro
 

Um začetnika

Veliko veselje je, ko prvič poslušaš globoko učenje, ali ko končno razumeš učenje, ki se ti je vedno zdelo preveč težko, da bi ga dojel. A tu se skriva nevarnost: lahko začnemo tako hrepeneti po tem veselju, da nam postane skoraj vseeno za osnovna učenja, ki smo se jih naučili že davno. Zdaj se ta učenja lahko zdijo očitna in nezanimiva. Zato je neki učitelj govoril o tem, kako pomembo je obdržati »um začetnika«. S tem je mislil, da bi se morali truditi pristopiti k vsakemu učenju z umom, ki je svež in brez predsodkov. Ko vzgajamo začetniški um, nam tudi učenja kot na primer to, da imajo dejanja telesa, govora in uma, ki jih motivira dobrota, dobre posledice in tista, ki jih motivira nečistost, slabe posledice, lahko dajo občutek blaženosti v Dhammi.

- adžan Džajasaro

Motnje v meditaciji

Temeljni del treninga uma je opuščanje spominov in domišljije in vračanje vedno znova k objektu meditacije. Toda kako sploh lahko opustimo motnjo? Če jo grobo spodimo stran in prisilimo um nazaj k objektu, pogosto nosimo v sebi občutek nedokončanega dela. V kratkem se um vrne k motnji. Torej, ko se um zave motnje, jo je bolje za trenutek preprosto zadržati v popolnem zavedanju brez odpora in jo videti samo kot misel in potem iskreno in brez obžalovanja opustiti. Opomnite se, da ne glede na to, kako navdušujoča ali prijetna utegne biti misel, je na zadnje slepa ulica. Nobeno minljivo mentalno stanje vas ne more voditi do vašega resničnega cilja, ki je osvoboditev.

- adžan Džajasaro

Previdnost pri interpretacijah

Pred veliko leti sem nekega dne vprašal mladega meniha, ki se je učil tajščine, kolikšen del mojega jutranjega Dhamma govora je razumel. Odvrnil mi je: »80 do 90 odstotkov.« A ko sem ga potem vprašal, naj mi prevede v angleščino nekatere od ključnih konceptov govora, tega ni bil sposoben narediti. Posvaril sem ga pred nevarnostmi, s katerimi se soočajo učenci tujih jezikov. Na določeni stopnji znanja se pojavi skušnjava ustvariti pomen tako, da preletimo neznane besede in znane besede nanizamo skupaj v prepričljivo zaporedje. Zmota leži v predpostavki, da manjkajoče besede niso bistvene za pomen celotnega odlomka. Učenci tujih jezikov lahko verjamejo, da so dosegli osnovno razumevanje snovi takrat, ko se iz njihovega znanja v resnici lahko razvije nevarno napačno razumevanje.

V mnogih situacijah v življenju nimamo dostopa do vseh informacij, ki jih potrebujemo, da bi do potankosti razumeli, kaj se dogaja. Nevarnost, ki preži na nas je, da se obnašamo kot mladi menih, ki se je učil tajščine, in predpostavimo, da je naša interpretacija zadeve v bistvu pravilna, in da tisto, česar ne vemo, ni pomembno za razumevaje. Modra oseba se nauči jemati poglede in mnenja »na rahlo« in biti vedno pripravljena sprejeti nove informacije.

- adžan Džajasaro

Kako prepoznati pravilno meditacijo

Meditatorji pogosto tožijo, da njihov um takrat, ko se umiri, vstopi v prazen prostor, ki se zdi kot slepa ulica. A privzeti, da je izkušnja miru, ki nastopi, ko v umu ni besed in podob, stopnja samadhija, je njihova napaka. Jasno mora biti, da občutek ravnodušja, ki ga izkusimo, ni nič. Prepoznan mora biti takšen, kakršen je. Pozornost se tako posveti razpoloženju, strukturi uma, samemu mentalnemu platnu, na katerega je naslikan svet izkušenj. Če je v umu še najmanjša togost ali otopelost, je meditator še vedno ujet v kraljestvu ovir. Potrebno se je bolj zavzeto potruditi. Nujno je opustiti identifikacijo z nevtralnim občutkom in povečati jasnost in razločevanje mentalnih stanj.

- adžan Džajasaro

Kdo so resnični junaki

V času sporov in nevarnosti ni modro preveč zaupati neustrašni osebi. Posamezniki brez strahu so običajno lahkomiselni in ogrožajo vse okoli sebe. Njihova neustrašnost prej izvira iz moralnih pomanjkljivosti kot pa iz plemenitosti uma. Resnični junaki niso tisti, ki jih ni strah, ampak tisti, ki ne dovolijo, da strahovi, ki nastanejo in preminejo v njihovih srcih, vplivajo na njihova dejanja. Neprenehoma se trudijo poiskati, kaj je prav ali vsaj, kaj je najbolj prav narediti, in si prizadevajo se držati te usmeritve. So neomajni in odločni, a niso neprilagodljivi.

- adžan Džajasaro

Popolno zaupanje Buddhi

V modernem času smo nagnjeni k prikazovanju Buddhe kot zelo modrega in sočutnega človeka. Najpogosteje so s to verzijo Buddhe zadovoljni učenci budizma, ki prihajajo iz znanstvenih krogov. Toda sprejeti tak pogled na Buddho pomeni, da bolj zaupamo temu, kar zaznavamo kot racionalno in razumno kot pa zabeleženim besedam Buddhe. Ne strinjam se s tem prepričanjem. Ko gledam nazaj na več kot 40 let prakse, vidim, da me je moj razum zelo velikokrat prevaral, učenje Buddhe pa niti enkrat. Ko Buddha reče, da se do potankosti spominja prejšnjih življenj, ki segajo skozi »veliko eonov krčenja vesolja, veliko eonov širjenja vesolja, veliko eonov krčenja in širjenja vesolja«, ne sprejemam nezmožnosti, da bi si predstavljal tak podvig, kot dokaz, da lahko ta odlomek prezrem, ampak kot znak omejitev človeške domišljije.

- adžan Džajasaro

Dhamma varuje tiste, ki vadijo Dhammo

Pred veliko leti sem se vzpenjal po gorskem potoku, tako da sem stopal in občasno skakal s skale na skalo. V nekem trenutku sem na spolzki skali popolnoma izgubil ravnotežje. Prav lahko bi se ves polomil in me nihče ne bi pogrešal do naslednjega dne, ko gre skupnost na obhod in prosi za miloščino. Namesto tega sem se skoraj nepoškodovan znašel ležati na hrbtu v potoku. Ko sem premišljal, kaj se je zgodilo, sem ugotovil, da je mojemu telesu uspel gimnastični podvig, ki mi nikoli ne uspel, če bi ga hotel izvesti namerno.

Tudi um lahko doseže take vrste spontano spretnost, a ne s pomočjo nagonov, temveč s treningom. Nenadoma in brez opozorila se lahko soočimo s težkim izzivom. Naslednja stvar, ki se je zavemo je, da smo ga prebrodili s komaj kakšno prasko na umu. Le ko premišljamo za nazaj vidimo, kako je Dhamma obvarovala naš um. Ob takih trenutkih se pokažejo rezultati naše stalne prakse. Radostno se spomnimo Buddhovih besed: »Dhamma varuje tiste, ki vadijo Dhammo.«

- adžan Džajasaro

Pohitite s prakso Dhamme

 

Buddha je učil, da je mentalno trpljenje posledica madežev uma in da ti nikoli ne izginejo sami od sebe, ampak jih lahko opustimo le s prakso osemčlene poti. Če to drži, potem je tem boljše čim prej z iskrenostjo in občutkom nuje začnemo s prakso Dhamme. Prej ali slej bo to delo moralo biti narejeno. Če ne danes, potem jutri. Če ne jutri, potem pojutrišnjem. Če ne pojutrišnjem, potem naslednji teden. Če ne naslednji teden, potem naslednji mesec. Če ne naslednji mesec, potem naslednje leto. Če ne naslednje leto, potem leto kasneje. Če ne v tem življenju, potem v prihodnjem življenju. Ker pa nimamo nobenih zagotovil, da bo naše telo zdravo, da bomo imeli dostop do učenj ali celo, da se bomo v prihodnosti rodili v človeški podobi, se zdi smiselno, da se trudimo, medtem ko uživamo ugodnosti spodbudnih pogojev. Čas je dragocen, izkoristite ga modro.

- adžan Džajasaro

Naravna hrana

Če ste navajeni jesti zelo začinjeno hrano, se vam hrana brez začimb zdi neizrazita in dolgočasna. Toda če vztrajate določen čas, se bodo pojavili prefinjeni okusi takšne naravne hrane in bo občutek, da v hrani nekaj manjka, izginil.

Tih um se lahko sprva zdi kot naravna hrana, ki ji manjkajo začimbe. Ne zagotovi nam nobenega vznemirjenja in drame, ki nam jih da stalna stimulacija čutov. A če vztrajate, boste odkrili lepoto in globino čistega, tihega uma, ki nudi resnično zadovoljstvo.

- adžan Džajasaro

Pravilni govor

Med pogovori je težko ohraniti pozornost. So namreč nepredvidljivi. V trenutku se ton in vsebina pogovora lahko spremenita in izgubimo nit pogovora. Slediti starim nespretnim načinom govorjenja je enostavno, še posebej ko so naša čustva izzvana. V meditaciji lahko ponovno vzpostavimo pazljivost na objekt meditacije, kakor hitro ugotovimo, da smo odtavali. Toda med pogovorom je vključena vsaj še ena oseba in vrnitev na pravi tir ni odvisna le od nas. Pogovor je lahko minsko polje tudi s tistimi, ki jih imamo radi.

Neomajna predanost resnici, kakršno poznamo, je ključen element pravilnega govora. Naš osnovni objekt pozornosti mora biti namera, da se vzdržimo neresnic, ne le čistih laži, ampak tudi pretiravanja in izkrivljanja resnice. Med pogovorom je potrebno upoštevati še veliko drugih stvari. Te vključujejo govorico telesa, vzdrževanje enakomernega in naravnega dihanja, primeren ton glasu, iskreno in spoštljivo zanimanje za poglede in čustva druge osebe. A namera, da se vzdržimo vseh neresnic, je tista, ki predstavlja temelj pravilnega govora.

- adžan Džajasaro

Končajte ta dan dobro in jutri se bo dobro začel

Konci imajo močan učinek na um. Če se na primer naporen pogovor dobro konča, se ga običajno spominjamo kot v osnovi pozitivnega. Če se prijateljski pogovor slabo konča, se dolgotrajni spomin tega dogodka nagiba k negativnemu. Zaradi tega bi morali biti zelo pozorni na kvaliteto koncev v našem življenju. Dober konec lahko reši težko preizkušnjo. Slab konec lahko pokvari lepo doživetje.

Konec dneva, preden greste spat, se poklonite Buddhi, Dhammi in Sanghi. Umirite um z meditacijo na dihanje. Spomnite se stvari in ljudi, zaradi katerih ste hvaležni. Razširite misli ljubeče naklonjenosti do vseh bitij in jim posvetite sadove vaših dobrih dejanj. Končajte ta dan dobro in jutri se bo dobro začel.

- adžan Džajasaro

Strupena ideja »moje«

Konec prejšnjega leta se mi je, medtem ko sem hodil po manjši cesti v severovzhodni Indiji, približal mladi mož. Rekel mi je, da bi moral prečkati cesto in hoditi po drugi strani ceste. Zahvalil sem se mu za skrb in mu pojasnil, da rad hodim po desni strani ceste in gledam vozila, ki mi prihajajo nasproti. Razburil se je in vztrajal: »Ne, ne razumete. V moji Indiji hodimo po levi strani ceste. Prosim, pridite na drugo stran!« Videl sem, kako jeza mladega moža narašča, zato sem prečkal cesto.

Besede »moja Indija« so me opozorile, da to ni bil le preprost spor glede strani ceste, po kateri je najbolje hoditi. Malo idej je tako strupenih kor »jaz« in »moje«. Kakor hitro postanejo dokončna resničnost, se pojavijo »oni« in »njihovo« in zraste celoten svet strahu in nezaupanja. Morda se zdi smešno, da je mladi mož tako močno prepričan o pravi strani mirne ceste, po kateri hodijo v »njegovi« deželi. Toda pomembno je opaziti, kako smo vsi nagnjeni k neumnim načinom razmišljanja, ki upravičijo takšno stališče kot razumno.

- adžan Džajasaro

Mi nimamo vedno prav

Zhuangzi je nekoč povedal zgodbo o redki in prelepi morski ptici, ki jo je vihar odnesel iz njene smeri na kopno v glavno mesto Lu. Markiz mesta Lu je bil tako navdušen, da je morsko ptico oznanil kot svojega posebnega gosta. Naročil je, da umetniki dan in noč pojejo in plešejo za ptico in podaril ji je odlično pečeno meso in najžlahtnejša vina. Toda ptico je ta prijaznost prestrašila in zmedla. Ničesar ni niti pojedla niti popila. Čez tri dni je umrla.

Ni vedno dobro za druge in jih osreči to, kar mi mislimo. Ko skušamo pomagati drugim, se vedno vprašajmo: »Kakšne so moje predpostavke? Kaj jemljem za samoumevno?«

- adžan Džajasaro

Umirjanje čutil mir v srcu

Čutila nas v njihovem naravnem stanju neprenehoma vlečejo sem ter tja. Če se ne naučimo disciplinirati čutil s pozornostjo, ne bomo nikoli našli miru. Buddha je pojasnil to točko z nepozabno prispodobo.

Predstavljajte si šest živali – krokodila, lisico, psa, ptico, opico in kačo – kako ima vsaka od njih zavezan en konec vrvi za rep, drugi konci vrvi pa so zavozlani v skupni vozel. Sledi kaos, saj vsaka žival vleče za vrv. Krokodil poskuša zlesti v vodo, ptica poskuša zleteti v nebo, pes poskuša steči v vas in lisica poskuša doseči gozd, opica poskuša splezati na drevo in kača se trudi zlesti v luknjo. Vsaka žival poskuša povleči ostale s sabo, a tega nobena ne more početi dolgo; ko se najmočnejša utrudi, druga prevzame njeno mesto. Na koncu moški zaveže skupni vozel za drog, ki je dobro pričvrščen v tla. Najprej se živali mrzlično borijo, a na koncu spoznajo nesmiselnost njihovega boja in se končno v miru poležejo po tleh.

- adžan Džajasaro

O sedmih kvalitetah modrih ljudi

Buddha je ob neki priložnosti poučeval o sedmih kvalitetah modrih ljudi:

  1. Poznajo principe, dejanja, vzroke in pogoje, ki vodijo do izpolnitve njihovih ciljev.

  2. Poznajo pomen, namen, cilj, rezultat svojih dejanj in obstoječih okoliščin.

  3. Poznajo sebe, svoje vloge in odgovornosti, trenuten obseg svojega znanja in sposobnosti, svoje močne in šibke točke.

  4. Poznajo pravo ali optimalno količino – ne preveč in ne premalo – dejanj telesa in govora, potrošnje in izdatkov.

  5. Vedo, kdaj je pravi trenutek in pravi prostor za govor in dejanje. V dotičnem času in prostoru delujejo in govorijo na ustrezen način. Pravočasno pridejo na domenke in pravočasno izpolnijo naloge.

  6. Poznajo skupine ljudi: v določeni skupini ali na sestanku ali v skupnosti poznajo najbolj primeren način svojega obnašanja.

  7. Poznajo ljudi: lahko prepoznajo posameznikov temperament, sposobnosti, vrline in pregrehe. Vedo s kom naj se družijo in kakšen je najboljši način za druženje z ostalimi.

- adžan Džajasaro

O zaslugi

Zasluga (puñña) se nanaša na dejanja telesa, govora in uma, ki um razjasnijo, povzdignejo in prečistijo. Kratkoročno nas zasluge naredijo srečne. Dvignejo kvaliteto tako našega notranjega življenja kot naših odnosov s tistimi okrog nas. Če se posvetimo dobroti, dolgoročno ustvarimo nujne kammične pogoje za dobro ponovno rojstvo. Najbolj pomembno pa je, da se bo um, ki ljubi dobroto in prijaznost, naravno usmeril proti notranjem miru, ki je vir osvobajajoče modrosti.

- adžan Džajasaro

Pot kreposti

Buddha je opisal razmerje med krepostnim vedenjem (sila) in višjimi stopnjami na poti do osvoboditve takole:

Krepostno vedenje vodi do odsotnosti krivde in obžalovanja in ta vodi do dobrega počutja, katero vodi do radosti. Radost vodi do blaženosti, katera vodi do koncentracije. Koncentracija zagotovi pogoje za razumevanje in videnje stvari v njihovi pravi luči. Jasno razumevanje vodi do razočaranja nad negativnostmi, kar vodi do brezstrastnosti in preseganja nevednih hrepenenj. To preseganje vodi do znanja in videnja popolne osvoboditve.

- adžan Džajasaro

Pozornost

Pozornost ni enostavno le stvar nepresojajočega zavedanja sedanjega trenutka.

Vključuje prebujenje do okoliščin, posledic, pomena in namena.

- adžan Džajasaro

O petih ovirah

Pet ovir (nivarana) so mentalni dejavniki, ki umu preprečujejo udejanjiti mir in modrost. Napredek pri meditaciji lahko merimo s stopnjo, do katere se lahko um osvobodi teh ovir.

Buddha je razkril načine, na katere ovire preprečujejo jasen pogled, s primerjavo uma s posodo čiste vode in ovir z različnimi motnjami prozornosti in mirnosti vode.

Želje po čutnih užitkih primerja z različnimi barvili, ki jih dodamo vodi.

Jezo, sovraštvo primerja s toploto, ki povzroči, da voda zavre in močno prekipeva.

Lenobo in topost primerja z vodnimi rastlinami, ki rastejo v vodi in jo zakrivajo.

Nemir primerja z vetrom, ki vznemiri površino vode.

Dvom je kot blato v vodi in tema v okolici, zaradi česar je voda nevidna.

Pot meditacije vključuje učenje, kako zaščititi um pred temi ovirami in, ko tega nismo sposobni narediti, kako ovire opustiti.

- adžan Džajasaro

O preprostosti in zapletenosti

Eno od običajnih nagnjenj uma je, da preveč komplicira enostavne zadeve. Posledica tega je, da se zapletamo v podrobnosti in le počasi napredujemo.

Drugo nagnjenje je, da preveč poenostavljamo zapletene zadeve. Posledica tega je, da za kratek čas hitro napredujemo, a moramo potem popravljati izkrivljanje in ignoriranje ključnih informacij. Na koncu je napredek majhen.

Srednja pot postane jasna, ko prepoznamo naš odnos do preprostosti in zapletenosti.

Če ugotovimo, da se ob preprostosti počutimo ogroženi, moramo biti potrpežljivi s tem občutkom in se moramo odpovedati zavlačevanju zaradi premišljevanja.

Če ugotovimo, da smo ob zapletenosti nestrpni, moramo biti potrpežljivi s tem občutkom in se moramo odpovedati ukrepanju, zaradi katerega bi se izognili potrebi kaj temeljito premisliti.

- adžan Džajasaro

Misli o preteklosti in prihodnosti

V budizmu bivati v sedanjem trenutku ne pomeni, da v umu sploh ne sme biti nobene misli o preteklosti in prihodnosti. Pomeni, da se s temi mislimi ne zapletamo. Pomeni, da se naučimo opustiti našo navado bežati v spomine in sanjarjenje, s pomočjo katere se izogibamo trenutnemu nelagodju.

Sam Buddha je govoril o preteklosti in prihodnosti, ko je imel za to dober razlog. Z zgodbami iz svojih prejšnjih življenj je poučeval menihe in ob veliko priložnostih je govoril o vzrokih in pogojih, ki bi vodili do razcveta ali propada v prihodnosti. Ob primernih priložnostih je črpal iz spomina in v prihodnost projiciral vzročne povezave. Toda med tem početjem ni nikoli spolzel iz sedanjega trenutka.

- adžan Džajasaro

O delovanju nerazsvetljenega uma

Na veliko načinov lahko govorimo o delovanju ali bolj natančno rečeno napačnem delovanju nerazsvetljenega uma. Lahko rečemo, na primer, da um postane »nečist« ali »omadeževan«, takoj ko se oprime mentalnih stanj, kot so »jaz« ali »moje«. Tu je poudarek na čistosti, ki postane oblatena. Lahko rečemo tudi, da um postane »prizadet« zaradi oprijemanja. Tu je poudarek na trpljenju, ki temu sledi. Kakršnekoli besede že uporabimo, ključno je, da skozi uvid, kako oprijemanje in navezanost učinkujejo na um, razvijemo močno željo, da bi se tega osvobodili. Notranja osvoboditev je mogoča le, ko dobimo globok občutek, na kakšne načine smo nesvobodni in posledično občutimo veliko žalost, ki nas strezni. Ta žalost nas vodi do neomajne odločenosti najti pot iz ječe, ki smo si jo sami naredili.

- adžan Džajasaro

Nezadovoljstvo v hrepenenju

Za različnimi oblikami bolestnega hrepenenja leži temeljno nezadovoljstvo. Zdi se nam, da je nekaj narobe s sedanjim trenutkom. Včasih se nam zdi, da nam manjka nekaj, kar moramo dobiti. Spet drugič se nam zdi, da je prisotno nekaj, kar ne bi smelo biti tu in česar se moramo znebiti. Ko se učimo biti zadovoljni s predmetom meditacije, se naučimo biti zadovoljni s sedanjim trenutkom. Ko smo zadovoljni s sedanjim trenutkom, vidimo, kako velik del našega hrepenenja, da bi nekaj dobili ali se nečesa znebili, enostavno odpade.

- adžan Džajasaro

Kako odgnati problem

Ni toliko sam problem tisti, ki nas moti. Gre za to, da nočemo imeti problema. Gre za občutek, da »ne bi smelo biti tako, ni pravično». Ali kakor otrok, ki joka iz srca: »Zakaj vedno jaz?«

Bolj kot se poistovetimo z mislijo: »Tega ne potrebujem v svojem življenju. Pojdi stran!« huje postaja. Bolj kot se trudimo odgnati problem, bolj ga hranimo.

Če izgubiš ključ pod vodo, bolj ko na slepo tipaš, da bi ga našel, in bolj ko mešaš blato, manjša je verjetnost, da ga najdeš. Dovoli, da voda postane mirna, potem lahko pogledaš naravnost skoznjo in jasno vidiš ključ.

- adžan Džajasaro

Točno tu, točno zdaj

Kjerkoli na svetu bi utegnilo biti tvoje telo, v svojem zavedanju si vedno tu. V kateremkoli svetovnem časovnem pasu bi utegnilo biti tvoje telo, v tvojem zavedanju je vedno zdaj. Vedno znova se vrni v ta občutek točno tu, točno zdaj in kamorkoli greš, boš osvobojen občutkov zmedenosti, tesnobe in osamljenosti. Jasno zavedanje sedanjega trenutka bo tvoje zatočišče.

- adžan Džajasaro

Sočutno dojemanje

V življenju je pomembna veščina prepoznavanje povezav.

Ko sami sebe dojemamo kot ločena bitja, se počutimo osamljeni in nesigurni. Naš um postane žrtev sebičnosti, arogance in depresije.

Ko razmislimo, da si vsa bitja brez izjeme želijo biti srečna in se bojijo trpljenja, ko razmislimo, da so vsa bitja podvržena rojstvu, starosti, bolezni in smrti, ko premišljamo o vsej prijaznosti in podpori, sprejeti skozi vse svoje življenje, odkrijemo globoke povezave.

Ko sami sebe dojemamo kot povezana bitja, vzniknejo čustva hvaležnosti in empatije. Naš um se uravnovesi, vidi jasneje in z večjim sočutjem.

- adžan Džajasaro

Sočutje z modrostjo

Otrok ima rad sladkarije. Mati mu jih kupi vsak dan, ker si želi, da bi bil srečen. Ko otrok nima sladkarij, joka, kot bi bilo njegovo srce zlomljeno. Ker mati ni sposobna prenašati trpljenja svojega otroka, mu vedno najde kako sladkarijo. Po nekaj letih so otrokovi zobje vsi gnili.

Prijaznost in sočutje mora vedno voditi modrost. Z modrostjo vidimo širši kontekst človeškega obnašanja in ga motrimo s stališča zakona kamme. Vzemimo primer ljudi, ki nas še naprej goljufajo, celo po tem, ko smo jim odpustili prejšnje žalitve. Neodgovorno je, če jim dovolimo, da nadaljujejo po starem, ne da bi ustrezno ukrepali. Če ne vidijo posledic svojih dejanj, ti ljudje lahko postanejo še bolj brezbrižni in lahko ustvarijo še več slabe kamme, zaradi katere bodo morali trpeti v prihodnosti. Odgovor, ki je tako sočuten kot moder, lahko povzroči kratkotrajno bolečino za dolgotrajno dobro.

- adžan Džajasaro

Skozi našo navezanost na telo

Med obredom posvečenja sprejme budistični menih od svojega učitelja prvi objekt meditacije. Ponavlja pet palijskih besed od prve do zadnje in od zadnje do prve. Te besede prevedemo kot: »lasje«, »dlake«, »nohti«, »zobje« in »koža«. Od meniha se pričakuje, da razmišlja o teh petih delih telesa kot minljivih, neprivlačnih in neosebnih, in da je to dnevna praksa do konca njegovega življenja.

Biti sposoben zaznavati lase kot samo lase, nohte kot samo nohte, zobe kot samo zobe in kožo kot samo kožo je presenetljivo močna praksa. Zareže prav skozi našo instinktivno navezanost na telo kot »jaz« in »moje«. Zaščiti nas pred vsemi reklamami, ki nas vzpodbujajo, da postanemo obsedeni s fizično privlačnostjo.

- adžan Džajasaro

Širša perspektiva

Posameznik, ki je prispel na počitniški kraj, znan po svoji neokrnjenosti, se pritožuje, ker je kraj natrpan s turisti. Drugi stoka zaradi gneče na cesti, ko se po delu vrača domov. Tretji se pritožuje zaradi dolge vrste na okencu za prijavo na letališču. V vsakem primeru se nezadovoljni posameznik počuti ločenega od vseh ostalih udeleženih. On ali ona sta junak ali junakinja svoje zgodbe in so jima povzročene težave. Posameznik pozablja, da je on sam le eden od turistov, del prometa in eden od mnogih ljudi, ki potujejo z letalom. In tako trpi.

Ko se pojavijo take misli ali občutki, poglej z novega gledišča, tako da se vidiš iz ptičje perspektive ali skozi lečo drona kot le eno od mnogih bitij in ne kot središče vesolja.

Sprememba zaznavanja od »jaz« do »mi, vsi mi skupaj« lahko sprosti velik del negativnosti v umu.

- adžan Džajasaro

O potratnosti

Potratnost je tako zelo postala del našega sveta, da smo pogosto slepi zanjo ali se nam celo zdi znak napredka. Dobro je, da se spomnimo običajev naših velikih učiteljev.

Nekega dne je kralj Udana zvedel, da so njegove priležnice podarile petsto oblačil častitemu Anandi. Postal je jezen in razburjen. »Kako lahko ta menih sprejme toliko oblačil? A bo postal trgovec z oblačili? Ali bo odprl trgovino?«

Ko je kralj Udana ogovoril častitega Anando in ga vprašal, čemu je sprejel toliko oblačil, mu je častiti Ananda odgovoril:

»Maharadža, razdelili jih bomo med menihe, ki imajo ponošena oblačila. Ta ponošena oblačila bomo spremenili v posteljnino. S staro posteljnino bomo pokrili tla. Ko so rjuhe, ki so bile po tleh, stare, se iz njih naredi prevleke za vzmetnice. Stare prevleke se uporabijo za krpe za brisanje prahu. Ko so te krpe razcefrane, jih zgnetemo z blatom in uporabimo za talno oblogo.«

Kralj Udana si je mislil: »Ti budistični menihi ravnajo zelo modro, ničesar ne zavržejo. In častitemu Anandi je podaril še petsto kosov blaga.

- adžan Džajasaro

Teorija v praksi

Ni ključno le poznavanje teorije, poznavanje metode. Natančno poznati načine, s pomočjo katerih lahko opustimo negativnosti, ki podžigajo naše trpljenje, je seveda pomembno. A ravno tako je pomembno ohraniti hotenje, da to znanje uporabljamo.

Včasih smo lahko slepi za resnico, da en del nas ne želi biti svoboden. Morda verjamemo, da si zaslužimo trpljenje ali se hočemo kaznovati za hudodelstva iz preteklosti ali se bojimo, da nas bo opuščanje trpljenja pripeljalo do še večje bolečine. Posledica tega je, da se nekaj znotraj nas oklepa trpljenja, kot bi bilo to nekaj dragocenega.

Vsi smo sposobni opustiti vzroke trpljenja. Toda biti moramo popolnoma iskreni. Spoznati moramo, da mentalna bolečina ni nekaj, kar bi bilo kakorkoli plemenitega, inteligentnega ali primernega. Popolnoma ničvredna je. Opustimo jo.

- adžan Džajasaro

Poštenost

Izkazalo se je, da so ljudje bolj pošteni v sobi, v kateri na steni visi fotografija para oči, ki zre s slike. Ljudem, ki se ne morejo upreti nezdravi hrani, pomaga, če se gledajo v ogledalo, ko izbirajo svojo hrano. Ljudje, ki morajo podpisati izjavo o resničnosti podatkov na začetku davčne napovedi, jo izpolnijo bolj natančno, kot tisti, ki to izjavo podpišejo na koncu obrazca.

V teh primerih lahko pravočasni zunanji opomnik o dogovorih, vrednotah ali ciljih pomaga ljudem do modrejših odločitev. Pomoč je še toliko večja, če smo sposobni gojiti stalno notranje zavedanje naših vrednot in prizadevanj, neodvisno od zunanje podpore.

Pozornost ni le ne-obsojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Vključuje upoštevanje principov, na katerih si prizadevamo postaviti temelje našemu življenju, četudi ali še posebej takrat, ko smo mi sami izpostavljeni pritisku ali skušnjavi.

- adžan Džajasaro

O dolgem življenju

Večina ljudi si želi živeti dolgo življenje. Vendar, če prav premislimo, je posledica tega želja biti star zelo dolgo časa. Nisem prepričan, da je to vedno tako zaželeno.

Obstaja boljši način, kako podaljšati našo življenjsko dobo. Ko pogledamo naš um, lahko opazujemo, koliko časa se vsak dan izgubljamo v spominih in željah in žlobudranju misli. Adžan Ča je govoril, da je v takih trenutkih, ko nismo pozorni, tako kot bi bili mrtvi, in da smo resnično živi le, ko smo popolnoma prebujeni. Če lahko verjamemo, da so njegove besede resnične, potem bomo razumeli, da je najboljši način, kako živeti dolgo, srečno življenje, tako da vsak dan podaljšamo čas, ko smo prebujeni in se zavedamo.

- adžan Džajasaro

Metafore

Metafore imajo veliko moč. Zelo so prepričljive. Buddhova učenja so se začela z metaforo o poti in Buddha je v vseh letih učenja z veliko spretnostjo uporabljal prispodobe in metafore. Toda metafore, ki jih uporabljajo ne tako zelo modri ljudje, so lahko nevarne. Pogosto pozabljamo, da metafore ne morejo dokazati resničnosti katerekoli trditve, lahko jo le ponazorijo. Ko najdemo metaforo, ki nam jasno naslika abstraktno temo, ki je sicer nismo mogli razumeti, se počutimo dobro. In ravno tu moramo biti še posebej pozorni. Moramo se opominjati, da ta dober občutek ni nedvoumen znak, da je ta jasna slika natančna upodobitev dotične zadeve.

- adžan Džajasaro

Pohlep

Dokler smo pozorni le na začetke,
bo pohlep vedno naš gospodar.
In tako, da bi obvladali pohlep,
modri obrnejo svoj um k zaključkom.
V popolnosti izkusijo občutek
med koncem ene stvari in začetkom druge.

Vsaka posamezna izkušnja, ki smo jo kadarkoli imeli
ali jo bomo kdaj imeli,
se je zaključila
ali se še bo.
Nič ne traja.
Kako preprosta resnica!
Kako globok uvid!

Ni se potrebno boriti s pohlepom,
preprosto odprite um minljivosti.
Pohlep se hrani z omejenimi in izkrivljenimi zaznavami.
Ko pobliže pogledamo telo in um,
pohlep začne izginevati.

- adžan Džajasaro

Poklon

Lahko se priklonimo na veliko načinov. Toda zame je bistvo priklona stik čela s tlemi. Kakšen čudovit občutek je to! Naš občutek identitete je tako zelo vezan na naš obraz in na dejanja videti, slišati, dotakniti se in vohati, ki se vsa dogajajo v glavi. Glava je sedež možganov. Torej, prikloniti se z zavedanjem pomeni prinesti vse, kar je najpomembnejše v našem življenju, na tla kot izraz ponižnosti in predanosti. Priklonimo se pred simboli mira, modrosti, sočutja in čistosti in obnovimo našo zavezo tem vrlinam kot našim vodnikom v življenju in našim najvišjim ciljem.

- adžan Džajasaro

Vzemimo si čas za meditacijo

Vedno lahko najdemo dober razlog, zakaj ne bi meditirali. Ali je prezgodaj ali prepozno. Preveč smo lačni ali preveč siti. Smo preutrujeni ali preveč nemirni. Preveč smo zaposleni ali pa se želimo samo sprostiti.

Vendar pa ni potrebno, da meditacija prinese določen rezultat, da je koristna. Naša praksa postane močna prej z neprekinjenim, stalnim naporom kot pa z redkimi vrhunskimi izkušnjami. Pomembni sta iskrenost in trud. Ko um začne proizvajati običajne izgovore, si lahko rečemo: »Ja, pogoji niso idealni, a bom vseeno meditiral vsaj za kratek čas. Ta trud bom daroval Buddhi, Dhammi in Sanghi.« In včasih, ko prebrodimo začetni odpor, postane um zelo sijoč in jasen.

- adžan Džajasaro

Svoboda od strahu

Konec lanskega leta, medtem ko sem potoval po najodročnejših vaseh province Bihar v severovzhodni Indiji, sem bil presenečen nad psi. Običajno so vaški psi naučeni biti sumničavi do tujcev in glasno lajati, če se gospodarjevi hiši približa neznana oseba. Ti psi pa so me samo pogledali za trenutek z lenimi očmi in se vrnili k temu, kar so delali do tedaj, ali pa so nazaj zaspali.

Kmalu mi je postalo jasno, da te živali niso bile izurjene za pse čuvaje, ker v hišah ni bilo ničesar, kar bi lahko ukradli. Ti ljudje so bili tako revni, da se jim ni bilo treba bati tatov.

Ko sem nadaljeval pot, sem razmišljal v kolikšni meri je človeški strah in nasilje posledica potrebe ljudi, da zaščitijo svojo podobo. Ko nimamo več potrebe skriti ali zaščititi karkoli v zvezi z nami, se počutimo tako svobodni in sproščeni kot speči psi pred prazno hišo.

- adžan Džajasaro

Spoštovanje resnice

Če izrečemo male laži, zato da bi dobili to, kar bi radi ali se izognili temu, česar ne maramo, je kmalu potrebno izreči nadaljnji niz laži, da bi zaščitili tiste, ki smo jih že izrekli. Bolj kot laž ponavljamo, bolj se nam zdi resnična in vse bolj izgubljamo občutek, da izgovarjamo laž. Začenjamo verjeti našim lastnim lažem in biti užaljeni in jezni, ko jim kdo oporeka. Tako stanje je nevarno.

Predanost resnici, kakršno poznamo, nas lahko občasno spravlja v zadrego, vodi do izgub in težav. Toda našim besedam da težo in zgradi zaupanje in spoštovanje tistih, ki nas obkrožajo. Občutek integritete znotraj naših src je pravo notranje zatočišče.

- adžan Džajasaro

Kako sprejeti kritiko?

Če vas neupravičeno kritizira kdo, ki ima do vas neprijazne namene, se osredotočite na to, da dihate normalno in ohranite vaš um prost jeze in sovraštva.

Če vas upravičeno kritizira kdo, ki ima do vas neprijazne namene, prezrite te namene in sprejmite informacijo s hvaležnostjo, ker vam ponuja priložnost, da popravite napake.

Če vas neupravičeno kritizira kdo, ki je do vas dobronameren, se osredotočite na dobre namene za žaljivimi besedami.

Če vas upravičeno kritizira kdo, ki je do vas dobronameren, potem pozorno poslušajte in se veselite, da imate tako dobrega prijatelja, ki vas je pripravljen opozoriti na napake, ki jih sami ne bi mogli videti.

- adžan Džajasaro

Srečanja in ločitve

 

V vsakem odnosu je veliko srečanj in veliko ločitev, velikokrat rečemo zdravo in velikokrat rečemo zbogom. Tisti, ki vidi, da je po vsakem srečanju slovo neizbežno in »zbogom« skrit v vsakem »zdravo«, vidi oboje, žalost, ki je neločljivo povezana z našimi življenji, in nujo, da kratek čas, ko smo skupaj, preživimo na najboljši možen način.

- adžan Džajasaro

O sebičnosti

Včasih nam ljudje, ki se grdo obnašajo, lahko ravno tako koristijo kot tisti, ki se obnašajo lepo in so naši vzorniki. To je resnično vsaj takrat, ko lahko odstranimo vsako osebno čustvo nenaklonjenosti do njih. Na primer, ko praktikanti premišljeno opazujejo zelo sebično osebo, se iskreno vprašajo: »Sebičnost je tako slaba, škodljiva stvar. Sem tudi jaz tako sebičen? Kako se lahko tega osvobodim?« Sprejmejo odločitev: »Čeprav lahko naredim le malo, da bi pripravil druge ljudi do tega, da opustijo svojo sebičnost, bom vsaj opustil sebičnost v svojem lastnem umu in bil dober zgled za ostale.«

Če na svet okoli sebe gledamo na tak način, ne postanemo depresivni. Vsi ljudje, ki se obnašajo neumno in škodljivo, nas opominjajo, kako naših življenj ne želimo voditi. Čutimo, kako se je okrepil naš sklep, da sledimo Buddhovi poti. Tudi ti ljudje so naši učitelji.

- adžan Džajasaro

Kazati s prstom na luno

Starodavni modreci so nas opozarjali, naj gledamo v luno, ne pa nanjo kažemo s prstom. S tem so hoteli povedati, da sami sebi ne smemo dovoliti, da bi postali obsedeni z besedami in izrazoslovjem, ampak moramo ostati osredotočeni na resnico, na katero se besede nanašajo.

In niso le besede te, ki nas vodijo k Dhammi. Ko se učimo opustiti navado videti vse, kar se zgodi, kot »jaz« in »moje«, se za vse več naših dnevnih izkušenj bolečine in užitka, dobitka in izgube izkaže, da je to kot kazanje s prstom na luno.

- adžan Džajasaro

Občutek, da imam prav

Mnogim ljudem je bolj pomembno zaščititi svoje ideje in prepričanja, kot pa preveriti ali so te ideje in prepričanja sploh resnični. Pogosto se za to uporablja strategija, ki se imenuje mišljenje po principu zaprte zanke. To se nanaša na ustvarjanje položaja, ki ga ni mogoče spremeniti. Npr. nekateri ljudje sami sebe prepričajo, da mora biti  katerikoli dokaz, ki ovrže njihovo prepričanje, napačen. Torej, ali so jim ga podtaknili njihovi sovražniki ali pa ga je načrtoval bog za  preizkus njihove vere. Tako nobenega nezaželenega dokaza ne vzamejo resno. Takim ljudem občutek, da imajo prav, pomeni, da imajo prav.

Za budiste je občutek, da imajo prav, le občutek. Občutek, da so popolnoma prepričani, je le občutek. Noben občutek ni dokaz. Le um, ki je izurjen v opuščanju poistovetenja z občutki, lahko ve, kaj je resnično in kaj napačno.

- adžan Džajasaro

Jeza

Jeza nas naredi nespametne. Naša zaznava situacije postane robata in izkrivljena. Rečemo in naredimo stvari, zaradi katerih se kasneje počutimo slabo. Ko smo plen jeze, to spodkopava naše samospoštovanje. Ko smo jezni, lahko naredimo resnično slabo kammo. Naša dejanja in govorjenje ne ustvarjajo le dolgotrajnih težav v naših odnosih s tistimi okoli nas, ampak imajo, če verjamemo pričevanju razsvetljenih posameznikov, tudi resne posledice v naslednjih življenjih.

Prosim razmislite o vsem trpljenju, ki ste ga ustvarili sebi in drugim zaradi jeze in sklenite, da se boste tega osvobodili. Ta svoboda ne presega vaše sposobnosti, da jo uresničite, a je mogoča le, če sledite poti Buddhovega učenja. Učenje vključuje  pozornost in obvladovanje vedenja in govora, sistematično vzgajanje pozitivnih mentalnih stanj, kakor je ljubeča naklonjenost, in raziskovanje in opuščanje hrepenenja in navezanosti, ki tičita za jezo.

- adžan Džajasaro

Prepoznati napako

Vadba Dhamme zahteva veliko poskusov in napak. Najbolje se naučimo, če stvari preizkusimo in ugotovimo, kaj deluje. Vsaka napaka nam da pomembno informacijo, s pomočjo katere lahko izboljšamo kakovost našega truda. Če lahko napake prepoznamo kot koristno povratno informacijo in ne kot dokaz, da smo neumni ali polni negativnosti, bomo hitro napredovali.  

- adžan Džajasaro

Biti z dihom

Med vadbo meditacije se z nepopustljivo odločnostjo znova in znova vračamo k dihu, da bi osvobodili um vsega, kar mu odvzema prostost. Izkušnjo diha razumemo z umom, ki je jasen, pozoren in buden, stabilen in prijazen. Opazujemo kakovost in intenzivnost našega truda in ju prilagodimo, ko je potrebno. Opustimo vso ljubezen do tega, kar nas moti.

Ko se učimo biti z dihom, se učimo biti s celotno izkušnjo. Ko napredujemo, prične razlika med umom med meditacijo in umom v vsakdanjem življenju plahneti. 

 

- adžan Džajasaro

Kamma

Kamma se nanaša na namero, ki je izražena preko telesa, govora ali uma. Trenutek za trenutkom kamma oblikuje in ohranja naša življenja. Vsako namerno dejanje vpliva na kakovost našega življenja tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Vaje meditacije so tako pomembne, ker nam omogočijo sistematično uriti namero. Ko se trudimo obdržati um z objektom meditacije, se naučimo, kako krepiti koristne namere. Ko se trudimo opustiti ovire, ki preprečujejo meditacijo, se učimo kako slabiti in opustiti škodljive namere. Meditacijske veščine postanejo veščine življenja.

 

- adžan Džajasaro

Obletnica smrti adžana Čaja

Danes (19.januarja) je štiriindvajseta obletnica smrti adžana Čaja. Njegovi učenci so se zbrali skupaj v njegovem samostanu, da bi v njegovo čast tri dni prakticirali Dhammo. To popoldne bo na tisoče ljudi krožilo okoli stupe, v kateri ležijo njegove relikvije, v lepem spominskem obredu.

Adžan Ča je imel vse kvalitete Kalyānamitte, resničnega dobrega prijatelja. Svoje učence je navdihnil z ljubeznijo in naklonjenostjo, s spoštovanjem in odločnostjo prakticirati svoje učenje in slediti svoji poti. Bil je potrpežljiv z negativnostmi svojih učencev. Nikoli ni izgubil poguma, ko jih je učil. Prostovoljno je prenašal hudo bolečino in trpljenje, da je lahko učil Dhammo. Bil je mojster učinkovite komunikacije in je prilagodil svoje besede in obnašanje potrebam svojih poslušalcev. Bil je sposoben razodeti Dhammo  na jasen, direkten način, da je postala tudi najbolj globoka tematika razumljiva. Nikoli ni zavajal kateregakoli od svojih učencev. Nikoli ni zlorabil svoje avtoritete ali zaupanja, ki so ga imeli njegovi učenci vanj. 

Njegovo življenje je bilo najčudovitejše darilo svetu.

K njegovim stopalom se priklonim. 

 

- adžan Džajasaro

Bivanje z resnico

Buddha je učil, da lahko nerazsvetljen odnos do prijetnih vidikov življenja, kakor so mladost in dobro zdravje, najbolje označimo kot neke vrste omamo. Dobre stvari v življenju jemljemo kot same po sebi umevne, pozabljamo na njihovo minljivo naravo in posledično delujemo, govorimo in mislimo na način, ki nam in drugim povzroča trpljenje.

Zaradi tega nas je Buddha učil, naj se stalno opominjamo:

1.       Podvržen sem staranju. Starosti se ne morem izogniti.

2.       Podvržen sem bolezni. Bolezni se ne morem izogniti.

3.       Podvržen sem smrti. Smrti se ne morem izogniti.

4.       Prej ali kasneje bom ločen od vseh in vsega, kar mi je drago in prijetno.

5.       Sem lastnik moje Kamme, dedič moje Kamme; Kamma je moj izvor, Kamma je kot moj sorodnik, Kamma kot mojo podpora. Podedoval bom katerokoli Kammo, ki jo delam, naj bo dobra ali slaba.

Moč odpora, ki ga čutimo do teh razmišljanj, je merilo moči omame. Bivanje z resnico je tisto, ki nas naredi trezne in bistrega uma.

 

- adžan Džajasaro

Drobne prijaznosti

Bil je februar 1976. Še najstnik sem sam potoval po južni Indiji. Spomnim se, da sem po dolgem prašnem potovanju sestopil iz natrpanega avtobusa na obrobju večjega mesta. Tema je že bila in hodil sem po mestu iščoč ceneno prenočišče. Ko sem zavil okrog vogala, sem zaslišal glas, ki me je poklical. Zagledal sem žensko, ki je sedela na robu ceste ob starem loncu, iz katerega je delila juho iz leče svojim mnogim otrokom. Vztrajala je, da se moram usesti z njimi in pojesti krožnik juhe in nekaj kruha. Bil sem zelo lačen in enostaven obrok je bil slasten. Ko sem dvignil pogled, sem videl kako žena opazuje moje veselje s pristno naklonjenostjo in zadovoljstvom na obrazu, kot bi bila ravnokar nahranila svojega odraslega sina, ne pa tujca.  

Skoraj štirideset let je minilo. Gotovo so bili med mojimi potovanji trenutki, ko so z mano ravnali neprijazno, a se jih zdaj ne morem spomniti. Vendar pa me prijaznost ljudi, kot je bila ta siromašna žena, ki je v razcapanih cunjah živela na cesti s svojimi otroci, ni nikoli zapustila. Prosim ne podcenjujte drobnih prijaznosti. Te imajo moč in vpliv in lepoto, ki traja zelo dolgo časa. 

 

 - adžan Džajasaro

Meditacija

Ko izmenjujemo meditacijo sede in v hoji, meditatorji lahko precej podaljšajo čas, ko lahko meditirajo. Izmenjavanje obeh vrst meditacije dovoljuje meditatorjem razviti zavedanje tako v mirovanju kot med gibanjem, torej neodvisno od položaja telesa. Če imamo raje meditacijo sede ali v hoji, je tista, ki jo imamo raje, lahko daljša, a druge ne smemo povsem opustiti. Posebna vrednost meditacije v hoji je, da prinaša zavedanje, ki ga je lažje vključiti v vsakdanje življenje kot to, ki ga vzgajamo med meditacijo sede. Hoditi pozorno v naravi gor in dol po poti dolgi dvajset do trideset korakov v senci visokih dreves je čudovita vadba. Meditacija v hoji je posebej dragocena za tiste, ki jim pogum jemljejo bolečine med meditacijo sede. 

- adžan Džajasaro

Akademska nevednost

Adžan Ča je nekoč komentiral razloge, zaradi katerih verjame, da je ljudi z visoko akademsko izobrazbo pogosto težko učiti. Rekel je, da se to zgodi, ko ljudje študirajo, da bi nakopičili znanje, raje kot odstranili negativnost in nevednost o življenju samem.

»Ne zavedajo se, da če imajo sami diplomo, jo imajo prav tako njihove negativnosti. Če imajo sami magisterij, ga imajo tudi njihove negativnosti. In če imajo sami doktorat, ga imajo tudi njihove negativnosti.«

- adžan Džajasaro

Preudarnost in preizkus

Ker se le malo budistov spomni prejšnjih življenj, mora za večino od nas ostati učenje o ponovnih rojstvih stvar vere. Budistična vera je ponižna: ne trdimo, da mora biti nekaj nujno resnično le zato, ker verjamemo, da je tako. V Buddhovo razsvetljeno znanje zaupamo s preudarnostjo. To zaupanje raste s tem, da preizkusimo vsa učenja, ki smo jih sposobni preveriti z lastno izkušnjo. Ko ugotovimo, da vsako od njih uspešno prestane preizkus, zaključimo, da Buddhi lahko zaupamo na tistih področjih, kakor ponovno rojstvo, ki jih zaenkrat nismo sposobni dokazati. 

 

- adžan Džajasaro

Pogled na človeško telo

Hrana igra pomembno vlogo v človeških življenjih. Poleg hranilnosti nudi še velik užitek. Nekateri ljudje celo fotografirajo hrano pred sabo in objavljajo te fotografije v socialnih medijih. Kakor pa vem, nihče ne fotografira svojih izločkov v straniščni školjki ali vabi druge ljudi, da si jih ogledajo. Toda čudovita, slastna hrana in grdi, smrdljivi izločki niso povsem različne stvari. Eno postane drugo po stiku s človeškim telesom. Vse stvari, ki pridejo v stik s tem telesom, le to onesnaži. Čiste in sveže dišeče obleke in posteljnina so drugi primer. Poskušaj opazovati in se učiti iz vsakodnevne izkušnje. Bolj kot je naš pogled na telo zaokrožen in vsestranski manjša je verjetnost, da bomo nanj postali noro navezani. 

- adžan Džajasaro

Preizkus

Objektov budistične vere ne najdemo v dogmah svete knjige. Budisti verujemo v zmožnost človeka, da opusti to, kar je škodljivo in razvija to, kar je koristno in prečiščuje um. Zato bi morali objekte budistične vere preizkusiti. Če se trudimo na moder način, postanemo dovolj samozavestni, da lahko opustimo besede »ne morem« in rečemo le »še ne morem, a bom«.

- adžan Džajasaro

Svoboda z odpovedjo

Ko si pobliže ogledamo negativnosti, ki jih še vedno ne moremo opustiti, bomo ugotovili, da je na njih še vedno nekaj, v čemer uživamo in česar ne želimo izpustiti iz rok. Šele ko prepoznamo prijetne občutke in občutek jaza, ki nam jih negativnosti dajo, in smo se tem pripravljeni odpovedati, lahko izkusimo notranjo svobodo. 

- adžan Džajasaro

Opraviti delo

Eden od najljubših rekov mojega očeta je bil: »Če se delo splača opraviti, se ga splača opraviti dobro.« Z drugimi besedami, ko ste sprejeli obvezo, se temu posvetite po svojih najboljših močeh, ne pa na nepošten in nezavzet način.

V mojem življenju sem odkril še eno resnico: »Če se delo splača opraviti, se ga splača opraviti slabo.« Z drugimi besedami, ne izogibajte se stvari, ki se jih splača opraviti, enostavno zato, ker jih na začetku ne boste sposobni narediti zelo dobro. Bodite pripravljeni in dovolj ponižni, da delo začnete slabo in se učite iz svojih napak. Ne skrbite, da se boste osmešili. Eden od razlogov, da sem se tako hitro naučil tajščine, je bil, da me ni dosti brigalo, ko so se ljudje smejali mojim napakam. 

- adžan Džajasaro

Zadovoljstvo in nezadovoljstvo

Buddha nas je učil biti oboje, da smo zadovoljni in nezadovoljni. Učil nas je biti zadovoljni s tem, kako je velika in kakšne kakovosti je materialna lastnina, ki najbolje podpira našo vadbo Dhamme. Ne bi smeli dopustiti, da nas kopičenje bogastva zmoti pri naših duhovnih ciljih.

Istočasno nas je Buddha učil čutiti nezadovoljstvo glede vrlin, ki smo jih razvili. Morali bi se spomniti, da ni nobena od teh nespremenljiva v našem umu, vse lahko še vedno upadejo in izginejo. Morali bi se neprestano naprezati, da v popolnosti izkoristimo to dragoceno rojstvo v podobi človeka.

- adžan Džajasaro

Kaj pomeni beseda »dobro«?

Lahko je presenečenje, ko sprevidimo, kako težko je opredeliti preproste besede, ki jih uporabljamo že od otroštva. Na primer, kaj natančno pomeni beseda »dobro«?

Besedo »dobro« lahko razumemo le, ko imamo jasno predstavo o besedi »najboljše«. Dobro je to, kar nas privede bližje najboljšega. Vsaka filozofija in religija ima različne ideje o »najboljšem«, iz česar sledi, da ni nujno, da se nanašajo na isto stvar, četudi vsi uporabljajo besedo »dobro«.

V budizmu se najboljše izraža kot popolnost modrosti, sočutja in čistosti srca. Delovati tako, da spodbujamo modrost, sočutje in čistost srca v nas in drugih, je naše razumevanje dobrote.

- adžan Džajasaro

Kaj nas navdihne

Prijaznost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah prijazne osebe.

Poštenost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah resnično poštene osebe.

Plemenitost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe plemenitega srca.

Velikodušnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah velikodušne in nesebične osebe.

Svobodomiselnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah prilagodljive in svobodomiselne osebe.

Potrpljenje na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe, ki ima veliko potrpljenja in prizanesljivosti.

Neutrudnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe, ki je neutrudno predana dobrobiti vseh.

Človeškost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah človeške in sočutne osebe.

Pazljivost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki je nenehno pazljiv do potreb drugih.

Bistroumnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki nenehno raziskuje vzroke napredka in propada.

Iskrenost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki postavi celo svoje življenje na kocko za vse, v kar veruje.

- adžan Džajasaro

O drogah, ki razširijo um

V sredini sedemdesetih let, preden sem postal menih, sem eno leto živel v Indiji. Veliko Zahodnjakov, ki sem jih tam srečal, se je zanimalo za halucinogene droge kot sredstvo za doseganje višjih stanj zavesti.

Budistični učitelj Nemec lama Govinda je veliko let živel v Himalaji blizu Almore. Nekega dne ga je popotnik, Zahodnjak vprašal: »Kaj meniš o drogah, ki razširijo um?«

Lama Govinda mu je genialno odgovoril: »Če je tvoj um neveden, bo edina posledica razširjena nevednost.«

Pri budizmu ne gre za doseganje posebnih stanj uma. Gre za to, da postanemo osvobojeni nevednosti.

- adžan Džajasaro

Nikogar ne obsojam

Brahmin je šel ob neki priložnosti k Buddhi in ga žalil z nesramnimi, ostrimi besedami. Ko je povedal do konca, ga je Buddha vprašal, če so ga njegovi prijatelji in sorodniki kdaj obiskali na njegovem domu. Odvrnil je, da so ga. Buddha ga je potem vprašal, če je za svoje goste pripravil hrano in brahmin je pritrdil. Nato je Buddha vprašal:

»Če od tebe ne sprejmejo hrane, komu potem ta hrana pripada?«

»Potem še vedno pripada meni.«

»Ravno tako, brahmin, jaz nikogar ne žalim, nikogar ne oštevam, nikogar ne obsojam. Od tebe ne sprejemam žalitev in oštevanja in obsojanja, ki si mi jih namenil danes. Še vedno pripadajo tebi, brahmin.«

Ne moremo preprečiti ljudem, da bi nas žalili. Lahko pa ne sprejmemo žalitve, tako da ostanemo mirni in se ne pustimo povleči v njihovo jezo ali jim vrniti njihovo žalitev.

- adžan Džajasaro

Meditanti so kot levi

Veliki učitelj je nekoč primerjal pse in leve. Rekel je, če bi nekdo vrgel kamen v psa, bi pes nemudoma napadel kamen. Vendar, če bi bili dovolj neumni, da bi vrgli kamen v leva, bi lev prezrl kamen in napadel metalca.

Ko se sreča z vznemirjajočo situacijo, pri večini ljudi um reagira kot pes: nemudoma postanejo obsedeni s čemerkoli, kar se pojavi v njihovem umu v tistem trenutku – naj bo to strah, jeza ali zmeda. Meditanti pa so kot levi. Sposobni so videti onstran trenutnega vpliva in razumeti kontekst in vzroke in okoliščine problema. Z njim so se sposobni modro spoprijeti.

- adžan Džajasaro

Potrpežljivost

Buddha je rekel, da je potrpežljivost največja sežigalnica negativnih stanj. Brez nje ne moremo napredovati v praksi Dhamme. Potrpežljivost pomeni, da se spravimo z neprijetnimi stvarmi, ki jih ta trenutek ne moremo spremeniti. Če si dovolimo, da nas razburi vročina in mraz in celo malo lakote in žeje, to pomeni, da smo daleč od poti. Če izgubimo živce, ko ne dobimo, kar si želimo ali se ne moremo znebiti tega, česar si ne želimo, se obnašamo kot otrok.

Ob mirnem vdihu in izdihu bi morali razmišljati, da brez potrpežljivosti ustvarjamo slabo kammo, ki bo obrodila v prihodnosti dosti več trpljenja, kot ga prinaša nelagodje v sedanjosti. Če smo potrpežljivi z vsemi malimi neprijetnostmi v življenju, smo dobo pripravljeni na srečanje z velikimi izzivi, kot je huda telesna bolečina. Opuščanje jeze, odpora in samopomilovanja, ki se lahko pojavijo, ko se srečamo z neprijetnim, da našemu umu veliko moč in veliko veselje.

- adžan Džajasaro

Predstave o jazu

Predstave, ki jih imamo o tem, kdo smo, so vezane na naša čustva do tistih okrog nas. Občutek, da smo oprijemljiv samostojen jaz, pride in gre. Včasih, če smo na primer jezni ali ljubosumni ali osramočeni, je lahko ta občutek zelo močen. Drugič, ko se počutimo varne in sproščene, je lahko zelo šibek. Ko z meditacijo umirimo um, lahko občutek, da smo ločeno bitje, povsem izgine.

Ena od najpomembnejših veščin, ki naj jih meditant razvije, je opazovanje. Z opazovanjem, kako se občutek kdo smo spreminja glede na vzroke in okoliščine, se lahko naučimo modrih naukov o pomenu ne-jaza.

- adžan Džajasaro

Um v pripravljenosti

Buddha je rekel, da so ljudje, ki ne urijo svojega uma, kakor tisti, ki živijo v hiši z luknjami v strehi. Lahko se tako navadijo na lepo vreme, da se jim ne zdi smiselno trošiti čas in trud za popravilo strehe. Ko pride dež, curlja v hišo in povzroči veliko škodo.

Pomen urjenja uma morda ni tako očiten, ko nam gre v življenju vse dobro, a postane zelo očiten, ko nas ujame nevihta težkih preizkušenj. Modri ljudje si prizadevajo pripraviti se na vse možnosti. Vidijo koristi in nevarnosti pozitivnega mišljenja. Resnična varnost pride z stalno prakso Buddhove poti.

- adžan Džajasaro

Tesnoba in strah

Ne glede na to, zaradi katere določene stvari smo tesnobni ali prestrašeni, ostane sama izkušnja tesnobe ali straha nespremenjena: vzorec telesnih in mentalnih pojavov, ki nastanejo in minejo v sedanjem trenutku.

Premakni svojo pozornost od tega, kar sproži čustvo, in od vsebine svojih misli in poglej izkušnjo čustva. Preuči jo z mirnim, radovednim zavedanjem. Še posebej opazuj telesne občutke. Kmalu se bo čustvo raztopilo. Potem, ko se raztopi, opazuj mir ob prenehanju čustva.

- adžan Džajasaro

Kdo je zaupanja vreden učitelj?

Buddha je rekel, da se včasih na nebu sliši grmenje, a ne dežuje. To je tako kot nekdo, ki je veliko prebral in zna prepričljivo govoriti o Dhammi, pa nima resničnega uvida v štiri plemenite resnice. Po drugi strani pa so nekateri ljudje dosegli uvid v štiri plemenite resnice, a so malo brali in ne znajo lepo govoriti. Včasih ni grmenja, a dež pada in osveži izsušeno zemljo.

Ali je učitelj zaupanja vreden ne izvemo po tem, kako samozavesten se zdi in kako dobro govori, pač pa po tem, kako dosledno in v kolikšni meri se izkaže osvobojen pohlepa, sovraštva in zablode.

- adžan Džajasaro

Ideje o drugih

Z izjemo peščice ljudi, ki so razvili psihične moči, ni mogoče natančno vedeti, kaj se dogaja v umu kogarkoli drugega. Nikoli ne moremo resnično poznati uma druge osebe, četudi je ta oseba član naše lastne družine. Lahko ugibamo, sklepamo, smo empatični – pogosto pravilno – toda to ni isto kot vedeti. Pomembno je, da se ponižno opominjamo, da ne poznamo resnično uma druge osebe, ker to pomeni, da te osebe ne jemljemo kot samoumevne. Naši ideji o tem kdo je on, ne dovolimo, da bi postala toga. To je sočutno, ker je ljudem že tako težko narediti pozitivne spremembe v svojem življenju. To postane še težje, če tisti okrog njih vztrajajo pri fiksnih idejah o tem, kdo so.

- adžan Džajasaro

Začetek in konec

Pri vseh prizadevanjih sta začetek in konec posebej pomembna. Zato bi se morali potruditi zagotoviti, da začetek in konec vsakega dneva namenimo meditaciji. Da bi dosegli ta cilj, je dobro skleniti, da ne bomo gledali telefona ali kateregakoli drugega zaslona zadnjo uro preden gremo v posteljo ali prvo uro, potem ko se zbudimo. Ni slabo, če smo v stiku z drugimi, je pa škodljivo, če nam to preprečuje stik z nami samimi. 

 

- adžan Džajasaro

Ponižnost

Ponižnost ni stvar drže ali barve glasu. Če ljudje sklonijo glavo in govorijo z velikim spoštovanjem ali samokritično, to ne pomeni, da so ponižni. Zunanje znake ponižnosti lahko zaigramo in samokritičnost je pogosto oblika domišljavosti.

Pristna ponižnost raste z zmanjševanjem navezanosti na poglede in mnenja. Ponižnost vzcveti, ko nas več ne skrbi, da se pred ljudmi okrog nas pojavimo na določen način in ko več ne razmišljamo, da je narediti napako vzrok za ponižanje. Ponižnost nastopi, ko je ljubezen do resnice močnejša kot ljubezen do jaza. 

- adžan Džajasaro

Zalivanje uma

Če rastline začnejo veneti, to pomeni, da jih je potrebno zaliti. Če se življenje zdi turobno in depresivno, to pomeni, da je um potrebno zaliti.

Um se zaliva z dobroto. Želja pomagati drugim, vadba pozornosti in opuščanja navezanosti na negativne misli, vse pomagajo umu vzcveteti.

Ni lahko čez celo leto dobro zalivati rastline.

Ni lahko vzdrževati ves čas dobro zalit um.

Toda v obeh primerih, in še posebej v drugem, se resnično splača.

- adžan Džajasaro

Kako govoriti z vplivno osebo

Kralj se je odločil napasti sosednjo državo, čeprav je njegov premier menil, da plan ni moder. Vsako jutro je premier s fračo hodil po vrtu pod kraljevim oknom. Končno ga je kralj opazil in vprašal, kaj počne.

Premier je rekel: »Vaše veličanstvo, na drevesni veji je čriček, ki z velikim užitkom pije roso. Ne vidi bogomolke za sabo, ki je pripravljena na napad. S svoje strani pa bogomolka ne opazi vrabca, ki jo je pripravljen napasti. In vrabec ne vidi človeka s fračo, ki meri vanj. Tri bitja so tako vneta, da bi dobila željeni predmet, da so brezbrižna do lastne varnosti.«

Kralj se je odpovedal svojemu planu, da napade

- adžan Džajasaro

Bolečina in trpljenje

Bolečina in trpljenje nista ista reč. Duševno trpljenje izkusimo le, ko obstaja odpor do bolečine. Vendar pa to ne pomeni, da bi morali vedno sprejeti bolečino. Četudi je določena bolečina neizbežna, pa določena ni. Bolečina je lahko znak, da obstaja telesen problem, na katerega je potrebno biti pozoren. Če je nalogo moč opraviti brez telesne bolečine, je to toliko boljše. Toda, če je za dokončanje naloge določena stopnja telesnega nelagodja neizbežna, potem bi se morali potruditi preprečiti simptomom odpora - tesnobi, strahu, jezi in bolestni želji, da bi se bolečina odstranila – da ovirajo naš napredek.

adžan Džajasaro

Umetnost zadovoljstva

Učenje vzdrževanja pozornosti na objekt meditacije ni odvisno le tega, da ne popuščamo motečim mislim, ampak tudi od razvijanja pozitivnih čustev do objekta samega. Če lahko tako ceniš preprostost in subtilnost diha, da ne iščeš več drugih mentalnih stanj za lastno zabavo, potem se učiš umetnosti zadovoljstva.

Če si lahko zadovoljen z občutkom diha, potem si lahko zadovoljen s svojim imetjem v materialnem svetu. Biti zadovoljen pomeni zavedati se vrednosti tega, kar imamo točno sedaj.

- adžan Džajasaro

Vznemirjenost in meditacija

Pri meditaciji ne gre za doseganje. Gre za učenje, kako se soočiti s sedanjim trenutkom na najbolj moder način. En dan se morda učiš o mirnih stanjih uma, drugi dan morebiti o nemirnih stanjih uma. Zagotovo je prijetneje, ko se učiš o mirnih stanjih uma, vendar to ni nujno koristnejše.

Nekateri ljudje pravijo, da so preveč vznemirjeni, da bi meditirali. To je tako, kot če bi rekli, da smo preveč bolni, da bi vzeli zdravilo.

- adžan Džajasaro

Dresura konjev

Buddha je nekoč primerjal poučevanje učencev Dhamme z dresuro konjev. Rekel je, da nekateri konji tečejo že ob pogledu na senco biča, nekateri pa, ko čutijo dotik biča na svoji koži. Nekateri konji tečejo le, ko čutijo, da se bič zareže v njihovo kožo in najslabši šele, ko se bič zareže do kosti.

Če smo pozorni in se zavedamo vsega, kar nas svet uči, smo lahko kot najboljši konj ali pa vsaj drugi najboljši. Morali bi se izogibati biti najslabši konj in se z iskrenostjo obrniti k Dhammi šele, ko v svojem življenju izkusimo globoko bolečino.

- adžan Džajasaro

Najuspešnejši učitelji

Sreča je, če se lahko preživljaš z delom, ki drugim resnično koristi. Eno od takih del je učitelj v šoli. Posredovati znanje je čudovita stvar, še bolj pa je čudovito posredovati ljubezen do učenja in ljubezen do resnice. Znanje, ki se ga naučimo v šoli, lahko nekega dne postane zastarelo. Toda otrok, ki je opremljen z obojim, tako z veseljem do učenja kot z znanjem, kako se učiti, bo vedno sposoben uspeti, ne glede na to, v kakšnem okolju se znajde in kako se svet spremeni. Šolski učitelji, ki pomagajo vzbuditi te lastnosti v svojih učencih, zaslužijo veliko odliko.

- adžan Džajasaro

Samovšečnost

Nekoč sem šel obiskat neko žensko v bolnišnico. Zbolela je za rakom in je imela pred sabo le še nekaj dni življenja. Na njenih okončinah ni bilo več mesa, a njen trebuh je bil otekel kot bi bila visoko noseča. Nihče od družinskih članov, ki so bili v sobi, se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je smrt pred vrati. Beseda »rak« ni bila nikoli izgovorjena. Sama ženska je povedala, da upa, da bo postala nuna za nekaj časa, ko bo ozdravela.

Nisem bil povabljen, da bi spregovoril odkrito. Toda tega pretvarjanja tudi nisem mogel prenašati. Umirajoči ženski sem rekel, da je za vsakega bolnega človeka naravno, da si želi ozdraveti. Toda Buddha nas je svaril pred samovšečnostjo. Moder človek svojemu umu ne dovoli premlevati le o izhodu, ki si ga želi. Svoj um pripravi na vse možne izhode: tako na tiste, ki si jih želi, kot na tiste, ki se jih boji. Popolna ozdravitev bi bila čudovita. Toda biti moder pomeni biti pripravljen na karkoli, kar se zgodi. Da bi to dosegli, je potrebna vadba umirjanja uma z meditacijo.

- adžan Džajasaro

 

Vzpenjanje na goro

Morda si se začel vzpenjati na goro iz doline, kjer urno teče reka. Opazil boš, da se zdi tok reke dosti počasnejši, ko nanj gledaš iz točke visoko na gori. To te opominja, kako razdalja pogojuje zaznavanje gibanja.

Vaditi pozornost je kot vzpenjanje na goro. Bolj kot vadiš, bolj se zavedaš, šele pri vrhu, hitro spreminjajočih se dogodkov v življenju. Vse se zdi, da se spreminja veliko počasneje. Imaš več časa, da ravnaš modro.

- adžan Džajasaro

Nova dimenzija

Različnim ljudem moramo biti različne osebe – mati, oče, brat ali sestra; prijatelj, kolega, delodajalec, delavec. Vsi imamo vloge, ki jih igramo kot člani skupnosti in državljani države. Toda vse to, kar moramo biti, zavzema le eno dimenzijo življenja.

V meditaciji razvijemo zelo neposreden odnos z našim telesom in umom. Naučimo se vstopiti v novo dimenzijo našega bitja, tisto, ki je brez občutka, da smo nekaj ali nekdo. Ta obogati naš pogled na življenje v svetu, tako kot tridimenzionalna slika presega dvodimenzionalno. Brez te perspektive jemljemo vse preveč resno; z njo lahko živimo naše življenje odkrito in pošteno, a tudi z neko določeno lahkotnostjo.

- adžan Džajasaro

Ljubeča prijaznost

Zasluga (puñña) se nanaša na prečiščevanje telesa, govora in uma. Zaslugo se doseže z darovanjem, z upoštevanjem vodil in z duhovnim razvojem. Običajno je bil v budističnih kulturah poudarek na prvi od teh treh.

Toda Buddha je nekoč rekel, da kakor sij vseh zvezd ne dosega niti delca sija lune, tako osvoboditev uma z ljubečo prijaznostjo presega vsa druga dobra dejanja in »sije navzven svetlo in bleščeče«.

- adžan Džajasaro

Za vesak

Theravadski budisti verjamejo, da je bil Buddha rojen, da je dosegel razsvetljenje in preminil na dan polne lune v maju. Ta dan je znan kot Visakha Puja ali Vesak in se ga spominjajo po celem svetu. Ko luna vstane, se na Tajskem laični budisti pridružijo menihom in nunam in s prižganimi svečami krožijo okrog stup ali spomenikov Buddhe v samostanih.

Buddha je zrastel v razkošnih življenjskih razmerah. Vse udobje je pustil za sabo, z namenom da bi našel resnico. Leta je prakticiral najbolj strogo askezo, preden je spoznal, da askeza ni mogla sežgati najglobljih omadeževanosti v človeškem srcu. Na noč polne lune v maju, ko je meditiral pod svetim figovcem, je Buddha odkril srednjo pot med predajanjem užitkom in slepim asketizmom. Z lastnimi napori je dokazal, da imajo ljudje znotraj sebe zmožnost preseči vse trpljenje. Preostanek njegovega življenja je z modrostjo in sočutjem namenil učenju poti do svobode.

Poklon Buddhi, blaženemu, popolnoma razsvetljenemu!

- adžan Džajasaro

Verovanja

Nekateri ljudje verjamejo v večna nebesa in večen pekel. Nekateri ljudje verjamejo, da je s smrtjo telesa konec vsega. Nekateri ljudje verjamejo, da je boljše, če sploh ne razmišljajo o smrti in njenem pomenu.

Buddha je učil, da bolj kot razumemo vzročnost in bolj kot razumemo naravo našega telesa in uma, bolj razpadajo verovanja v izničenje in večnost. Temeljito opazuj notranjost in Buddhova srednja pot se bo počasi pojavila.

- adžan Džajasaro

Rast v dobroti in modrosti

Ni težko začeti razmerje, težko je ohraniti predanost, da ga negujemo.

Ni se težko zavedati začetka diha, težko je ohraniti pozornost nanj.

Ni težko najti navdih v Dhammi, težko je ohraniti ta navdih skozi vse vzpone in padce v življenju.

Takrat ko se potrpežljivo, prijazno in s ponižnim srcem prebijamo skozi težke stvari, rastemo v dobroti in modrosti.

 

- adžan Džajasaro

Vadite Dhammo

Najprej slaba novica:
Naši umi so polni omadeževanosti, ki nam povzročajo trpljenje in preprečujejo, da bi spoznali pravo srečo.

In sedaj dobra novica:
Ni je omadeževanosti človeškega uma, ki bi se lahko zoperstavila moči Dhamme.

Zdaj, ko ste slišali novice, se lotite dela.

Vadite Dhammo.

Nihče drug tega ne more narediti namesto vas.

- adžan Džajasaro

Plamen sveče

Plamen sveče v vetru nemirno trepeta. Ob soju njegove svetlobe ni mogoče delati.

Um je kot plamen sveče. Le takrat, ko je zaščiten pred vetrovi vznemirjenih misli in negativnih čustev, nam nudi svetlobo, ki je dovolj močna in spokojna, da omogoča delo modrosti.

- adžan Džajasaro

Uvid v minljivost

Sprejeti resnico o minljivosti in neposredno izkusiti resnico o minljivosti sta dve različni stvari. Sprejemanje resnice o minljivosti ljudi ne naredi niti bolj moralne niti spokojnejše niti modrejše, pač pa to naredi izkušnja resnice o minljivosti.

Toliko naših zmotnih predpostavk o nas samih temelji na pomanjkanju uvida v minljivost. Ko se pojavi uvid, odpadejo stara prepričanja in navezanosti. Minljivost zakriva kontinuiteta. Minljivost se nam razodene z opazovanjem, kako pojavi nastajajo in minevajo.

- adžan Džajasaro

Soočanje in opuščanje

Meditacija ti razširja perspektivo.

Včasih, ko tvoj um postane miren, nenadoma dojameš, da je problem, ki te je zelo skrbel, le malenkost. Drugič sprevidiš, da je majhen problem, ki ga nekaj časa nisi upošteval, lahko zelo resen in se mu je potrebno takoj posvetiti.

Meditacija ti pomaga opustiti stvari, ki jih moraš opustiti. Pomaga ti soočiti se s stvarmi, s katerimi se moraš soočiti.

- adžan Džajasaro

Bahanje

Buddha je učil, da je želja bahati se ali manipulirati z zaznavo, ki jo imajo ljudje o nas, mentalna omadeževanost. Danes so socialni mediji močno spodbudili bahanje. Če imenujemo bahanje »deljenje«, to ne pomeni nujno, da ni več bahanje. Ravno tako ne dodajanje skromnega komentarja k bahanju.

Namera je vse. Če čutiš potrebo popraviti svojo fotografijo tako, da ji odstraniš madeže na koži, da izgledaš bolj suh ali privlačnejši, raziskuj razlog zakaj.

Pozornost ne pomeni le biti v sedanjem trenutku, pomeni zavedati se, ali so naše namere dobre ali slabe in se potem truditi opustiti slabo in vzgajati dobro.

- adžan Džajasaro

Imeti prav

Ko imaš prav glede nečesa, stvar še ni končana. Prav tako je pomembno, kako se soočaš z občutkom, da imaš prav, da te ta ne prevari. Še posebej opazuj, kakšen občutek imaš o ljudeh, ki nimajo prav in kako ravnaš z njimi.

Če nisi pozoren, ti imeti prav lahko povzroči ravno toliko problemov kot ne imeti prav.

- adžan Džajasaro

Življenska vodila

Buddha je učil, da tisti, ki se vzdržijo ubijanja, jemanja, kar ni dano, neprimernega spolnega vedenja, laganja in jemanja snovi, ki omamljajo, omogočijo neizmernemu številu bitij svobodo pred strahom, sovraštvom in trpljenjem. Posledično bodo tudi sami uživali brezmejno svobodo pred strahom, sovraštvom in trpljenjem.

Vodila niso zapovedi. V budističnem učenju ni vere v nadnaravno moč, ki nagradi dobro in kaznuje slabo. Vzdržati se zgoraj naštetih petih vrst slabe kamme postane naravno za tiste, ki iskreno gojijo modrost in sočutje.

- adžan Džajasaro


 

Pogojenost s situacijami

Pogosto zamenjujemo naša občutke z resničnostjo okoli nas. Rečemo »to je dolgočasno«, ko mislimo »dolgčas mi je«. Rečemo »to je depresivno«, ko mislimo »depresiven sem«.

Toda če bi bila situacija resnično dolgočasna, potem bi bili vsi zdolgočaseni. Nekatere ljudi pa ne dolgočasijo situacije, ki se nam zdijo dolgočasne in nekateri celo uživajo v njih. Pomembno je prepoznati, da naše stanje uma ni le neizogibni odsev zunanje situacije. Sposobni smo izuriti naš um do točke, ko nismo več pogojeni s situacijami, v katerih se najdemo.

- adžan Džajasaro

Nebeški čas

Bolj kot so naša čustva intenzivna, večja je razlika med časom, kot ga izkusimo, in časom, ki ga izmeri ura. Ko trpimo se lahko ena minuta zdi kot ura. Ko smo srečni, se lahko ura zdi kot minuta.

Veliko laičnih budistov si pridobiva zasluge, da bi dosegli ponovno rojstvo v nebeškem kraljestvu. Pravijo, da je življenjska doba bitij v nebeškem kraljestvu veliko milijonov let. Toda to je čas, ki ga meri ura. V izkušnji nebeškega bitja se to lahko zdi kot zelo kratek čas. Z dobrimi dejanji si prizadevati za ponovno rojstvo v nebeškem kraljestvu ni ravno napačno, je pa kratkovidno. Ko se naš čas v nebesih izteče, ostane pravo delo opuščanja omadeževanosti. Nebesa so le zelo prijeten počitniški kraj.

- adžan Džajasaro

Kaj je bistveno?

Buddha je učil, da modri ljudje razumejo, kaj je bistveno v življenju in kaj ni bistveno. Pozornost posvetijo temu, kar je bistveno in za nebistveno porabijo tako malo časa, kot je le mogoče.

Po drugi strani nespametni ljudje napačno presodijo bistveno kot nebistveno in nebistveno kot bistveno. Na primer meditacijo omalovažujejo kot nebistveno in kot izgubo časa. Čas in denar imajo za nujna pri njihovi banalni gonji po uživanju.

Prvi korak na Buddhovi poti osvoboditve se ne začne s preskokom v veri. Začne se, ko začnemo spraševati iskrena vprašanja o življenju: »Kaj je bistveno?«, »Kaj ni bistveno?«

- adžan Džajasaro

Kapljica rose

Kakor bo kapljica rose na konici travne bilke hitro izpuhtela, ko vstane sonce, točno tako je človeško življenje kot kapljica rose.

Kakor bo na vodi narisana črta hitro izginila, točno tako je človeško življenje kot na vodi narisana črta.

Kakor se gorski potoček, ki hitro teče, ne bo niti za kratek hip ustavil na mestu, točno tako je človeško življenje kot gorski potoček.

Tak način razmišljanja o resnici minljivosti v nas vzbuja občutek nujnosti. Le z vadbo Dhamme lahko damo našemu življenju pravi smisel in cilj.

- adžan Džajasaro

Čistost

Buddha je učil, da določena mentalna stanja oropajo um miru in jasnosti in zastrejo pravo naravo stvari. Ta stanja je imenoval »kilesa«, kar običajno prevajamo kot »omadeževanosti«. Kakor koli, čeprav je to besedo zlahka dojeti kot koncept, jo je moč resnično doumeti šele, ko um izkusi čisto, neomadeževano stanje samādhija (zbranosti).

Ravno tako kot lahko popolnoma razumemo pomen »umazanega« le, ko imamo izkušnjo »čistega«, lahko sprevidimo, kako lahko mentalna stanja omadežujejo um le, ko imamo izkušnjo miru in jasnosti, s katerima ga lahko primerjamo.

Ko jasno vidimo učinek, ki ga imajo omadeževanosti na naš um in koliko trpljenja nam povzročajo, se naravno pojavi vnema za prakso.

- adžan Džajasaro

Vzpodbuda za dobroto

Kot budisti se moramo opomniti:

"Drugi so lahko pohlepni in sebični, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsemu pohlepu in sebičnosti v svetu.

Drugi so lahko kruti, polni sovraštva in jeze, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsej krutosti, sovraštvu in jezi v svetu.

Drugi so lahko brezbrižni in zmedeni, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsej brezbrižnosti in zmedenosti v svetu."

Raje kot dovolimo, da smo zaradi škodljivih stvari v svetu okrog nas prestrašeni in depresivni, lahko te stvari uporabimo kot vzpodbudo za dobroto.

- adžan Džajasaro

Letenje skozi zrak

Obiskovalec samostana je rekel adžanu Čaju: »Pravijo, da si popolnoma razsvetljen. Ali to pomeni, da lahko letiš skozi zrak?« Adžan Ča je odvrnil: »Kaj ima letenje opraviti s tem? Govnači lahko letijo.«

Adžan Ča ni spodbujal pogovora o nadnaravnih močeh. Rekel je, da je to, kakor bi človek gledal v nebo, medtem ko bi bilo modreje posvetiti svojo pozornost tlom pod nogami.

- adžan Džajasaro

Modrost kave

Če imaš rad sladko kavo z mlekom in je skodelica kave pred tabo pregrenka, kaj narediš? Prosiš nebeško pomoč, da jo posladka? Kriviš staro kammo in poskušaš sprejeti svojo usodo grenke kave? Vržeš kavo stran? Upam, da nič od tega. Svetoval bi, da dodaš malo sladkorja. In če je presladka, dodaj še kave ali vode.

Če veš, kako vsaka sestavina skodelice kave vpliva na njen okus, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da jo narediš okusnejšo. Če analiziraš situacijo v svojem življenju dokler jasno ne vidiš vzrokov in okoliščin, ki tvorijo osnovo tej situaciji, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da veš kje in v kakšni meri lahko narediš modre spremembe.

- adžan Džajasaro

Seno za konje

Kot srednješolcu so mi bila všeč dela ameriškega budističnega pesnika Garya Snyderja. Kratka pesem »Seno za konje« je imela name velik učinek. V njej star mož ocenjuje svoje življenje:

»Imam oseminšestdeset let«, je rekel,
»Pri sedemnajstih sem prvič prenašal bale sena.
Misleč, tisti dan, ko sem začel,
da bi to zagotovo sovražil početi celo svoje življenje.
In prekleto, to je natančno to, čez kar sem šel in kar sem naredil.«

To je bila ena najbolj žalostnih stvari, kar sem jih kadarkoli prebral. Razmišljanje o pesmi znova in znova je bilo, mislim, prvi korak, ki sem ga naredil proti moji končni odločitvi, da preživim življenje kot budistični menih.

- adžan Džajasaro

Opuščanje jaza

Trenutek za trenutkom ustvarjamo napačen občutek jaza z načinom, kako se povezujemo z našim telesom, občutki, spomini, zaznavanjem, mislimi, čustvi in čutnim zavedanjem.

  1. Lahko domnevamo, da so ti pojavi eno in isto z jazom, tako kot smatramo, da ni ločnice med barvo plamena in plamenom samim.

  2. Lahko smatramo, da ti pojavi pripadajo jazu na isti način, kot senca drevesa pripada drevesu.

  3. Lahko smatramo, da so ti pojavi v jazu, tako kot je dišava v cvetlici.

  4. Lahko smatramo, da ti pojavi vsebujejo jaz, tako kot skrinjica vsebuje dragulj.

Ni nam potrebno opustiti jaza. Ne obstaja nič, kar bi bilo potrebno opustiti. Opuščamo zasvojenost in navezanost, ki sta pogoja za iluzijo jaza.

- adžan Džajasaro

Počen kozarec

Optimist reče, da je kozarec napol poln. Pesimist reče, da je kozarec napol prazen. Budist reče, da je kozarec že počen.

Ko premišljamo o kozarcu, kot da je že počen, ga lahko uporabljamo brez navezanosti. Uporabljamo ga najbolj pametno in hkrati nikoli ne pozabimo njegove kratkotrajne narave. Ko na koncu poči, nismo presenečeni in ne trpimo.

- adžan Džajasaro

Dvom

Ko si se po skrbnem premisleku odločil za prakso, se ji posveti za čas, ki si si ga vnaprej določil. Šele ko je to obdobje mimo, se odloči ali boš z vadbo nadaljeval ali ne.

Med tem obdobjem ne padi v past dvoma. Lahko se pojavijo tri glavne vrste dvoma, da te preizkusijo:

  1. Ali je cilj uresničljiv?

  2. Cilj je uresničljiv, toda ali je vreden truda, ki je potreben, da ga dosežem?

  3. Cilj je uresničljiv, vreden vsakega truda, toda ali sem ga sposoben doseči?

A je stvaren? A se je vredno truditi? Lahko to dosežem?

Ko stvari postanejo težavne, opazuj, kako se um nagiba k enemu od teh načinov mišljenja. Ne potlači dvoma. Enostavno prepoznaj dvom kot dvom, prehodno mentalno stanje, in ga opusti.

- adžan Jayasaro

Dolgčas in užaljenost

Pogosto zamenjujemo naše osebne reakcije z zavedanjem objektivne stvarnosti. Ko se pritožujemo, da je kakšna stvar dolgočasna, to v resnici pomeni, da nas ta stvar dolgočasi. Ko kritiziramo, da je kaj žaljivo, to v resnici pomeni, da smo zaradi tega užaljeni. Če razumemo, da obstaja nekaj, kar je dolgočasno ali žaljivo, potem se zdi neizogibno, da moramo biti zdolgočaseni ali užaljeni. Toda če vidimo, da je občutek dolgočasja ali užaljenosti pogojen ne le s samo izkušnjo, ampak tudi z našim odgovorom nanjo, potem nam postane jasno, da sami ustvarjamo občutke, ki smo jih izbrali, čeprav nam tega ni treba.

Um, ki se hitro zdolgočasi je običajno tisti, ki je ali zasvojen z dražljaji ali preveč robat, da bi cenil prefinjene podrobnosti predmeta, ki ga izkuša. Um, ki je hitro užaljen, je tisti, ki je navezan na ideje, kaj je prav in kaj narobe. Modri ljudje si prizadevajo odpraviti te pomanjkljivosti.

- adžan Jayasaro

Sadje

Buddha je nekoč dejal, da so lahko menihi, kot sadje, razdeljeni v štiri kategorije:

Gnili od zunaj in gnili od znotraj.
Gnili od zunaj in zreli od znotraj.
Zreli od zunaj in gnili od znotraj.
Zreli od zunaj in zreli od znotraj.

To učenje nas opominja, da ne smemo takoj domnevati, da ima menih čist um, če je njegova zunanja podoba navdihujoča. Morda ga ima, lahko pa le deluje na način, za katerega upa, da mu prinese korist pri laičnih budistih. Podobno ne smemo imeti za samoumevno, da ima menih, čigar zunanja podoba nas ne navdihuje, nečist um. Morebiti ga ima, toda če ne prelamlja nobene od njegovih zaobljub, so lahko njegove neprivlačne osebne navade in obnašanje le rezultat njegove kamme. Buddha je dejal, da se lahko šele po daljšem opazovanju odločimo, ali menihova dejanja in govor kažejo na pohlep, sovraštvo ali nevednost in ali mu je modro zaupati.

- adžan Jayasaro

Kokos

Pred mnogimi leti še preden sem postal menih, sem nekaj časa živel v koči s travnato streho na indijski plaži. Nekega dne je z bližnjega drevesa padel kokos. Zelo sem si želel jesti njegovo meso in piti njegovo mleko. Na žalost pa nisem imel niti mačete niti drugega orodja, da bi ga odprl. Bolj kot sem mislil na vsebino kokosa, bolj sem postajal žejen, a sem razočaran ugotovil, da ne morem storiti ničesar. Na koncu sem moral pustiti kokos v pesku prav tam, kjer je padel. Bilo bi isto, ko bi bil tam zelen kamen.

Meso in mleko Dhamme sta dosti okusnejša in dosti bolj hranljiva kot tista iz kokosa in prodreti skozi njeno zunanjo lupino se zdi še zahtevnejše. Toda z vestno in potrpežljivo vadbo, ki sledi Buddhovi poti velikodušnosti, moralnosti in vzgoje uma lahko vsi dojamemo Buddhove besede: »Od vseh okusov na svetu je okus Dhamme najodličnejši.«

- adžan Jayasaro

Luna

Nekaj je resnično čudovitega in navdihujočega je, ko vidiš nekoga, ki je predan zasledovanju pravzaprav nepomembnih ciljev, kot sta bogastvo in moč, ko se prebudi k dragocenosti človeškega rojstva in zavzame novo smer v svojem življenju. Videti prijaznost nekoga, ki je bil običajno brezčuten ali ponižno obnašanje nekoga, ki je bil običajno izredno samoljuben je posebej ganljivo.

Ljudje se lahko spremenijo na najbolj povzdignjene načine. Ne skozi dejanje volje ali milost boga, ampak skozi potrpežljiv in inteligenten napor. Buddha je izjavil, da je videti nekoga, ki se je na ta način spremenil tako lepo, kot gledati jasno polno luno, ki se prikaže iz ozadja temnega oblaka.

- adžan Jayasaro

Tanki led

Predpostavljamo, da so tla pod našimi nogami trdna kot beton, vendar v resnici vedno hodimo po tankem ledu. V materialnem svetu ni najti prave varnosti in zatočišča. Neprestanih sprememb, ki se dogajajo, ne moremo kontrolirati in če je naše zadovoljstvo odvisno od stvari, bomo vedno le korak od trpljenja. Z opazovanjem sprememb v vseh svojih oblikah se lahko naučimo, da se pametno odzovemo na spremembe, ki nam jih daje življenje in se slepo ne odzivamo s strahom ali željami.

- adžan Jayasaro

(CC) SloTheravada, 2020

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information