Opombe

 

(Legenda sutta zbirk: DN – Dīgha Nikāya, MN – Majjhima Nikāya, SN – Saṁyutta Nikāya, AN – Aṅguttara Nikāya, Dhp – Dhammapada, Ud – Udāna, Iti – Itivuttaka, Snp – Suttanipāta, Thag – Theragāthā, Thig – Therīgāthā.)


 

§1.–2. Tukaj gre za šesti čut, to je mano ali misel. Objekt tega čuta je dhamma, ki jo tu prevajamo kot »ideja«. Sporočilo teh dveh verzov je, da je to, kako uravnavamo svoje misli, popolnoma naša odgovornost: ne le, kaj izgovorimo ali fizično naredimo, ampak tudi, kaj in kako mislimo. Naše misli bodo imele posledice.

Dukkha ali nemir. Včasih beremo, da se dukkha prevaja kot trpljenje, a to ni dovolj dober prevod, saj dukkha pokriva bolj temeljno eksistenčen problem. Gre za najbolj osnovno neprijetnost, ki je del vsakdanjega doživljanja in je del vseh naših odločitev: izogibanje neprijetnega in iskanje čutnih prijetnosti. Beseda »nemir« naj bi pokrivala vse te notranje neprijetnosti: bolečino, nezadovoljstvo, tesnobo, žalost, skratka vse, kar se pokaže kot nekaj, čemur bi se radi izognili. Ta palijska beseda je sestavljena kot du+kha (krajše za -ākāsa): du- je predpona za nekaj slabega, ākāsa pa je prostor ali atmosfera. Torej gre za splošno neprijetnost, splošen občutek neprijetnosti in ne le za neko (konkretno) muko ali trpljenje.

§3.–6. Ta verza se pojavita tudi v MN 128. Spregovoril jih je Buddha v času, ko so se menihi prepirali.

§7.–8. Buddha uči, da se lahko osvobodimo čutnega navezovanja, ki je vir notranjega nemira in bolečine, vendar moramo biti pripravljeni opaziti tudi stvari, ki so že del našega dojemanja, a ker so neprijetne narave (asubhā), se jim običajno poskušamo izogniti.

§9.–10. »Okrasto oblačilo«: gre za oblačilo budističnega meniha. Ta verza se pojavita tudi v Thag17:1.

§13.–14. Ta verza se pojavita tudi v Thag 2:7.

§20. Besedo Dhamma prevajam kot »Postava«, včasih tudi kot »Postava Narave«. Več o tem v uvodu.

§22. Ariyā ali svetniki so ljudje v različni stopnji prebujenja, ki so premagali vse ali nekaj od naslednjih desetih okov (saṃyojana):

1. sakkāyadiṭṭhi – pogleda o utelešenju bitnosti (človek verjame, da je ta jaz ali duša ločena bitnost ali bitje od ostalih fenomenov);
2. vicikicchā – raztresenost (abstraktno razmišljanje, ko povezujemo stvari linearno, t.j. v prostoru in času);
3. sīlabbata–parāmāsa slepo upoštevanje morale in običajev (zajema vsa osebna mnenja o morali, družbeno dogovorjenih običajih in moralnih naukih, ki jih ponujajo religije, filozofije in osebne nagnjenosti);
4. kāmacchanda – čutne želje (vse želje, ki temeljijo na petih čutih);
5. byāpāda – zlonamernost (odpor ali jeza);
6. rūparāgo – radost do materialnosti (nagnjenost k materialnemu svetu, ki je tvorjen s štirimi elementi, kot so voda, zrak, ogenj in zemlja);
7. arūparāgo – radost do nematerialnosti (nagnjenost k nematerialnemu svetu, kot so neskončnost prostora, neomejena zavest, praznina in stanje onkraj zavesti);
8. māna – vrednotenje (primerjanje sebe z drugimi kot »boljši«, »slabši« ali »enaki«);
9. uddhacca – vznemirjenost (vsak nemir, tudi če gre za navdušenje nad Buddhovim učenjem);
10. avijjā – nevednost (nerazumevanje Postave oz. Narave take, kot je).

Med svetnike spadajo štirje tipi ljudi glede na doseženo osvoboditev:

1. Sotāpanna (»ki je vstopil v tok«) se je osvobodil prvih treh okov; ta se bo še rojeval v svetu, a malokrat.
2. Sakadāgāmi (»ki se vrne enkrat«) se je osvobodil prvih treh okov in tudi oslabil četrto in peto oviro, ko sta čutne želje in zlonamernost; ta se bo rodil v človeškem svetu samo še enkrat.
3. Anāgāmi (»ki se ne vrača več«): se je osvobodil prvih pet okov; ta se ne bo več rojeval v človeškem svetu, ampak gre v območje čistosti vse do popolne osvoboditve.
4. Arahant (»častivredni«) pa se je osvobodil vseh okov; ta se ne bo več rojeval in je popolnoma osvobojen.

§23. Nibbāna ali odrešenje je osvoboditev vseh vezi, to so želje, odpor in nevednost. Nibbāna niso nebesa ali neko stanje ali karkoli, kar bi obstajalo ali bi se lahko pridobilo. Je le izraz za opuščanje, kot negacija vseh vezi. Spoznanje pa je čista Narava, ki je taka, kot je, oz. Dhamma ali Postava.

§26.–27. Ta verza se pojavita tudi v MN 86 in SN 1:36.

§30. Nadangel Maghavā: V paliju je omenjen in poznan maghavā devā. Poznan je tudi pod imenom Sakka in Indra. Bil je vodja drugih dev ali angelov, tako da bi lahko rekli, da je bil nadangel. Po nekaterih študijah je prisotna domneva, da morda obstaja povezava med Maghavo in svetopisemskim Mihaelom, ne samo zaradi podobnosti imena, ampak tudi zaradi vlog, ki sta jih oba opravljala. Na primer, kot se je nadangel Mihael z drugimi angeli boril proti demonu, tako se je Maghavā boril proti Vepacittijem in drugim padlim angelom.

§32. Ta verza se pojavita tudi v AN 4:37, AN 6:32 in v AN 6.33–4.

§34. Māra je demon ali skušnjavec. V budističnih spisih je poznan kot metafizično bitje, vendar tudi kot psihološko stanje. V vsakem primeru gre za zlo, toda to ne pomeni, da je njegovo zlo očitno za tistega, ki uživa v čutnosti. Zaradi njegove priliznjenosti se ga lahko imenuje tudi kot Skušnjavec. Dobeseden prevod besede Māra je »kar povzroča smrt«, ker želje pogojujejo smrt.

§40. Demonsko območje je območje petih čutov. Vse kar dojemamo z vidom, poslušanjem, vohanjem, okušanjem in tipanjem je območje skušnjavca. Vse to je njegovo, zaradi nevednosti pa se um tega oprijema.

§42. Ta verz se pojavi tudi v Ud 4:3. V AN 7:60. Buddha ponazori na sedem načinov, kako lahko jezen um prinese škodo: tak človek postane grd, slabo spi, zameša dobiček za izgubo in izgubo za dobiček, izgubi bogastvo, izgubi slavo, izgubi prijatelje in se po smrti lahko rodi v neprijetnem svetu.

§45. Sekha ali izkušen učenec je eden izmed prvih treh ariyev ali svetnikov. Arahant tu ni vključen, ker ni več učenec, ampak je končal s svojim delom.

§47. Roža je tu prispodoba za čutne objekte.

§51.–52. Ta verz se pojavi tudi v Thag 5:2.

§59. Buddha ali Prebujeni ali Budni. To je dobesedni prevod za Buddho, ki je etimološko povezan s slovensko besedo.

§60. Saṃsāra ali eksistenčni tok. Tradicionalno se saṃsāro razume kot krog rojstva in smrti, toda gre predvsem za kakršen koli krog, v katerem se vrtimo, npr. kako želje povzročajo bolečino, a iščemo uteho v željah, ki nadalje tvorijo bolečino. Saṃsāra oz. sāra je etimološko povezana z imenom slovenske reke Save, ki pomeni »tok«. Saṃ– pa nakazuje, da se povezujemo s tokom.

§66.–68. Ti verzi se pojavijo tudi v SN 2:22.

§69. Ta verz se pojavi tudi v SN 3:15.

§76.–77. Ta verza se pojavita tudi v Thag 17:2.

§80. Ta verz se pojavi tudi v MN 86.

§81. Ta verz se pojavi tudi v Thag 13.1.

§85–89. Ti verzi se pojavijo tudi v AN 10:117–118, AN 10:169–170 in SN 45:34. V verzu §89 je omenjeno »v sedmih dejavnikih Prebujenja« ali satta bojjha. Ti so:
sati ali pozornost,
dhamma vicaya ali raziskovanje pojavnosti,
viriya ali napor,
pīti ali veselje,
passaddhi ali umirjenost,
samādhi ali zbranost,
upekkha ali mirnodušnost.

To so faktorji, ki vodijo k prebujenju.

§93. Ta verz se pojavi tudi v Thag 1:92.

§94. »Madež« ali āsava. To je nečistost, ki zamegli naše videnje Narave in nas drži v eksistenčnem toku. Na primer, to so čutnost, odpor, nevednost, lenoba, zavist, strast, nervoza, itd. Ta verz se pojavi tudi v Thag 2:43.

§96. Ta verz se pojavi tudi v SN 7:2.

§97. »Netvorjeno« ali asaṅkhāta je še en sinonim za nibbāno.

§98.–99. Ta verza se pojavita tudi v SN 11:15 in Thag 17:2.

§105. Medtem ko sem prevajal besedo deva kot »božanstvo«, sem gandhabbo prevajal kot »duh«. Ti spadajo med najnižje svetove božanstev in so božanski glasbeniki in glasniki. Ker so v najnižjem božanskem svetu, so verjetno najbolj prisotni med ljudmi.

§125. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:22 in v Snp 3:10.

§126. Po budističnemu učenju so življenja v nebesih in peklih dolga, toda ne večna.

§129. Ta verz se pojavi tudi v Snp 3:11.

§131.–132. Ta verz se pojavi tudi v Ud 2:3.

§136. Ta verz se pojavi tudi v Thag 2:13.

§143. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:18.

§145. Ta verz se pojavi tudi v MN 86, Thag 1:19 in Thag 16:8.

§147. Ta verz se pojavi tudi v MN 82 in Thag 16:4.

§151. Ta verz se pojavi tudi v SN 3:3.

§152. Ta verz se pojavi tudi v Thag 17:3.

§153.–154. Ta dva verza se pojavita tudi v Thag 1:78, Thag 2:32 in Thig 6:7. Domneva se, da so to prve Buddhove besede po njegovem prebujenju. »Hiša« je metafora za eksistenco in vse, kar se v njej ustvarja; »stvarnik« pa je demon oz. želje, strast, jeza, odpor, nevednost in podobno.

§147. »Skupki ran« so usta, nosnici, ušesa, spolni organ in zadnjik.

§155. Brahmacariya ali sveto življenje je pravzaprav celibat tako menihov in nun kot laičnih ljudi.

§157. »V vseh treh delih noči«. Nočni čuvaji tistega časa so imeli izmenjave: prva je bila med 18. in 22. uro zvečer, druga je med 22. zvečer in 2. uro zjutraj in tretja je med 2. in 6. uro zjutraj. Ta verz spodbuja, da smo tudi ponoči vedno v pripravljenosti kakor vojaki.

§166. Če sami ne spoznamo Postave, potem smo le slepci, ki vodimo druge slepce. Zato je v času vadbe zelo pomembno, da spoznamo resnico sami (kar zahteva veliko napora), preden pomagamo drugim, kot je tudi povedano v verzu 158.

§172.–173. Ta verz se pojavi tudi v MN 86, Thag 16:8 in Thag 10:3.

§176. Ta verz se pojavi tudi v Iti 25.

§178. Sotāpanna (»ki je vstopil v tok«). Glejte opombo k verzu 22. Da je »vstopil v tok« pomeni, da je zdaj na pravi poti in ni več poti nazaj.

§183.–185. Ta verz se pojavi tudi v DN 14. »Pravila« v verzu 185 so Vinaya, ki vsebuje 227 pravil za menihe in 311 pravil za nune skupaj z budističnim katekizmom.

§191. Štiri plemenite resnice so:

dukkha ali nemir,
dukkha samudaya ali izvor nemira,
dukkha nirodha ali prenehanje nemira,
ariyo aṭṭhaṅgiko maggo ali plemenita osemčlena pot, ki vsebuje:

1. sammā·diṭṭhi – pravilni pogled
2. sammā·saṅkappa – pravilna misel
3. sammā·vācā – pravilen govor
4. sammā·kammanta – pravilno dejanje
5. sammā·ājīva – pravilen način življenja
6. sammā·vāyāma – pravilna vztrajnost
7. sammā·sati – pravilna pozornost
8. sammā·samādhi – pravilna zbranost

§200. Ta verz se pojavi tudi v SN 4:18.

§201. Ta verz se pojavi tudi v SN 3:14.

§203. »Največji nemir so tvorbe« pomeni, da ima vse kar je bilo postavljeno skupaj, naravo propada. Um, ki se drži domnev, da je vse stabilno, čuti notranji nemir in neprijetnost, saj gre Postava Narave proti tej domnevi.

§204. Ta verz se pojavi tudi v MN 75.

§205. Ta verz se pojavi tudi v Snp 2:3. »Okus samote« je zbranost, ki je osvobojena čutnosti in tudi želja, odpora in nevednosti.

§221. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:34. Nāmarūpa se dobesedno prevede kot »ime in materija«. V tem prevodu sem to prevajal kot »pojav«, ker gre za isto zadevo. Nāmarūpo pogojuje viññāṇa in viññāṇo pogojuje nāmarūpa, to pomeni, da ni zavesti brez pojava in ni pojava brez zavesti. »Kdor se ne drži nobenih pojavov« pomeni, da razume to pogojenost.

§230. Brahmā ali Bog je največje božanstvo, toda ni stvarnik ali uničevalec. Poleg tega je tudi Bog del sveta, torej je minljiv in podvržen staranju in smrti.

§235. Yama ali angel smrti. Njegova funkcija je podobna angelu Azraelu iz židovske in islamske tradicije.

§236. Dīpa je lahko »luč« ali »otok«. Ker imata oba zelo izrazit pomen, sem zato uporabil kar oba prevoda za to palijsko besedo.

§241.–242. Ta verza se pojavita tudi v AN 8:15.

§246.–247. Ta verza se pojavita tudi v AN 5:174.

§246.–248. To je pet prepovedi, ki naj bi jih človek spoštoval.

§254.–255. Izven Buddhovega učenja ni drugih učenj za tiste, ki razumejo resnico, saj gre za učenje, ki poudarja direktno razumevanje in ne sprejeto verovanje. Druga učenja tudi ne učijo spoznavanja tvorb in njihovih minljivosti, ampak vodijo druge k ustvarjanju tvorb.

§266.–267. Ta verza se pojavita tudi v SN 7:20.

§273. Glejte opombo za verz 191.

§277.–279. Ti verzi se pojavijo tudi v Thag 15:1 in AN 3:136.

§278. Tu sem dukkho v drugi vrstici prevajal kot »neprijetnost«.

§281. Isi se prevede kot »videc«, še en izmed nazivov za Buddho. (Kot zanimivost, Isa je arabsko ime za Jezusa.)

§285. Sugata dobesedno pomeni »dobro prišel do nečesa«, kar bi lahko razumeli, da je prišel do pravega zaključnega spoznanja. Sugata je še en izmed nazivov za Buddho. Tu sem prevedel kot »tisti, ki je prišel do resnice«.

§290. Mala sreča je sreča, ki je pogojena s čutnostjo, velika sreča pa je tista, ki je nepogojena. Življenje v opuščanju, darovanju in nenavezovanju je torej pot do velike sreče.

§291. To pomeni, da nikogar ne izkoriščamo, naj bo to z ubijanjem in krajo ali z laganjem in drugačnim napačnim govorjenjem ali pa z aroganco.

§292.–293. Ta verza se pojavita tudi v Thag 13:1.

294.–295. »Mati« je metafora za želje in »oče« za ponos, »dva bojevita kralja« za pogled, da je vse večno ali da je vse nično, »dežela« je dvanajst čutnih sfer (šest čutnih organov skupaj z šestimi čutnimi objekti), »ljudje« pa je metafora za strast za čutne objekte. V drugem verzu sta »dva učena kralja« metafora za pogled o večnosti ali ničnosti, »tiger« pa za ovire. (Zanimiva podobnost je tudi v Svetem pismu: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.« (Lk 14:26) To je seveda metaforično sporočilo.)

§296.–301. Gotama je Buddhovo družinsko ime. Njegovi učenci usmerjajo svojo pozornost k Buddhi, Dhammi in Saṅghi, torej k Budhemu, Postavi in Skupnosti. V tem primeru »Skupnost« velja za skupnost ariyev ali svetnikov in to je nakazano z veliko začetnico.

§302. »Ne bodite tavajoči popotniki« je metafora za tavanje v eksistenčnem toku, ne pomeni pa, da menihi ne bi smeli živeti na cesti kot popotniki.

§306. Ta verz se pojavi tudi v Snp 3:10 in Ud 4:8. Buddha je priporočal menihom, da recitirajo ta verz v primeru, če se okrog razširjajo lažne in negativne govorice o njih. Te govorice naj bi potem prenehale v zelo kratkem času, v času sedem dni.

§307. Ta verz se pojavi tudi v Iti 48 in Iti 91.

§311.–314. Ti verzi se pojavijo tudi v SN 2:8 in Thag 4:3. To so verzi, ki se redno recitirajo v meniški skupnosti.

§315. Ta verz se pojavi tudi v AN 8:29, Snp 2:10, Thag 14:1, Thag 17:2 in Thig 1:5.

§324. Slon z imenom »Varuh zaklada« je bil kraljevi slon, ki ga je ujel kralj Kasi. Kljub temu, da je ta slon dobival najboljšo hrano, ni pokazal zanjo nobenega zanimanja, ampak je le žaloval po domu.

§325. Ta verz se pojavi tudi v Thag 1:17.

§326. Ta verz se pojavi tudi v Thag 1:77 in Thag 19:1.

§328.–330. Ti verzi se pojavijo tudi v MN 128 in Snp 1:3.

§334.–337. Ti verzi se pojavijo tudi v Thag 6:5. V verzu 337. Buddha pravzaprav ne daje blagoslova, toda razloži, kaj je pravi blagoslov, to je odstranitev vseh želja. Kaj je pravi blagoslov, je zapisano tudi v Maṅgali sutti (Snp 2:4).

§339.–340. Ta verza se pojavita tudi v Thag 16:3. Šestintrideset močnih tokov so tri želje (po bitnosti, po nebitnosti in čutnosti) v šestih notranjih in šestih zunanjih čutnih območjih (3x2x6=36). Bršljan pa je tu metafora za želje.

§342. »Deset okov« – glej opombo za verz 22.

§345.–346. Ta verza se pojavita tudi v SN 3:10 in Thag 2:34.

§348. »Za teboj« je preteklost, »pred teboj« je prihodnost, in »kar je vmes« je sedanjost.

§350. »Neprijetne stvari« – tu je mišljeno, da je človek pozoren tudi na tiste stvari, ki so neprijetne in tudi gnusne, in na katere običajno ne želimo biti pozorni; npr. ko želimo zmanjšati čutne užitke, smo pozorni na gnusne dele telesa.

§352. »Spreten pri pravilnem izražanju« – Buddha je hvalil predvsem arahante ali častivredne, ki so bili tudi spretni pri izražanju in bili zmožni učiti tudi druge. »Zadnje breme« je telo.

§353. Ta verza se pojavita tudi v MN 26 in MN 85. Te verze je Buddha povedal nekemu potujočemu trgovcu, ki ga je srečal kmalu po svojem prebujenju, kot odgovor na vprašanje, kdo je njegov učitelj.

§364. Ta verz se pojavi tudi v Iti 86 in Thag 17:3.

§367. Ta verz se pojavi tudi v Snp 4:15.

§368. Ta verz se pojavi tudi v Thag 1:11.

§369. Primerjaj z Snp 4:1:

Zato naj se tisti, ki je vedno pozoren, izogne čutnosti;
ko jo bo opustil, bo prečkal to poplavo,
tako kot tisti, ki je s črpanjem vode iz svojega čolna,
uspel priti na drugi breg.

§370. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:5 in Thag 1:15. Za razlago glej tudi opombo k verzu 22. »Pet jih posekaj« se tiče petih nižjih okov; »pet zapusti« se tiče petih višjih okov; »drugih pet pa še naprej razvijaj« to je pet moči: vera, vztrajnost, pozornost, zbranost, modrost; »pet vezi« pa so strast, odpor, nevednost, ponos in pogledi.

§371. »Niti petih užitkov« – te niti so čutenje preko vida, sluha, vonjanja, okušanja in tipanja. Ta prispodoba o nitih ponazarja, kako se čutnost igra z nami, kot bi se z lutkami.

§374. »Doživljanje« je bolj svoboden prevod za khandhā ali »agregate« ali »skupke«. Teh pet agregatov je rūpa ali snov, vedanā ali občutki, saññā ali zaznava, saṅkhāra ali tvorba in viññāṇa ali zavedanje. Ker je to del splošnega doživljanja (s čimer se običajni nevedni človek identificira), sem za boljše razumevanje tega verza khandhe prevajal kot »doživljanje«.

§381. Ta verz se pojavi tudi v Thag 1:11.

§382. Ta verz se pojavi tudi v MN 86, Thag 16:8 in Thag 2:42.

§383. Ta verz se pojavi tudi v SN 2:8.

§384. »Skozi dve stvari«: razvoj zbranosti in uvida.

§386. Ta verz se pojavi tudi v Snp 3:9, Snp 5:14 in MN 98.

§387. Ta verz se pojavi tudi v SN 1:26, SN 2:4 in SN 21:11.

§391. Ta verz se pojavi tudi v Iti 97.

§393. Ta verz se pojavi tudi v Ud 1:9.

§394. Ta verz nagovarja askete v Indiji, ki so s tako zunanjo podobo izkazovali svojo izmišljeno duhovno moč.

§396.–423. Ti verzi se pojavijo tudi v MN 98 in Snp 3:9.

§423. Ta verz se pojavi tudi v AN 3:58, Iti 99 in MN 91.

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information