(DN 16) Mahāparinibbānasutta - Poslednji dnevi Buddhe / 2

Drugo poglavje

13. Štiri plemenite resnice

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Koṭigāmo.” “V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Koṭigāme in živel v njeni bližini.

Tam je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “Zaradi nerazumevanja Štirih plemenitih resnic in pomanjkanja bistroumnosti, ste menihi, tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v saṃsāri.

Katerih štirih?

1) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o trpljenju, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

2) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o izvoru trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

3) Zaradi nerazumevanja in nedjemanja Plemenite resnice o prenehanju trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

4) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja plemenite resnice o poti, ki pelje proti prenehanju trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

Toda sedaj je bila Plemenita resnica o trpljenju razumljena in doumeta, Plemenita resnica o izvoru trpljenja razumljena in doumeta, Plemenita resnica o prenehanju trpljenja razumljena in doumeta, Plemenita resnica o poti, ki pelje h prenehanju trpljenja razumljena in doumeta. Hrepenenje po nadaljevanju bivanja je bilo izkoreninjeno, kar vodi do ponovnega bivanja je bilo izčrpano, ni več nadaljevanja v bivanju.”

To so bile besede Blaženega. Ko je to povedal, Srečni, Učitelj, je še dodal:

“Ker prej nismo videli tako, kot so v resnici Štiri plemenite resnice,
smo morali dolgo časa potovati skozi različna bivanja.
Sedaj je bilo to videno, izkoreninjeno je to, kar vodi v ponovno bivanje,
korenina trpljenja je bila izpuljena, ni več nadaljevanja v obstoju.”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Koṭigāmi, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po obstoju, vpliva nevednosti.”

14. Zrcalo Dhamme

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Koṭigāme tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Nādiki.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Potem je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Nādikam, kjer je živel blizu ene od Nādik, v Opečni hiši.

Tedaj se je častiti Ānanda približal Blaženemu, ga počastil in sedel na stran. Sede na strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Menih z imenom Sāḷha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Nuna z imenom Nandā, častiti gospod, je umrla v Nādiki. Kje je bila njena destinacija? Katero je bilo njeno bodoče stanje?

Laični moški z imenom Sudatta, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laična ženska z imenom Sujātā, častiti gospod, je umrla v Nādiki, Kje je bila njena destinacija? Katero je bilo njeno bodoče stanje?

Laični moški z imenom Kakudha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Kāliṅga, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Nikaṭa, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Kaṭissaha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Tuṭṭha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Santuṭṭha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Bhadda, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Subhadda, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kje je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?”

“Menih Sāḷha, Ānanda, je skozi uničenje vplivov, brez vplivov, osvobojen v umu, osvobojen skozi modrost, živel s tem vedenjem, neposredno doživel in sam dosegel Nibbāno v tem življenju[1].

Nuna Nandā, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavila v Brahmovih svetovih in bo dosegla končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnila iz tistega sveta.

Laični moški Sudatta, Ānanda, je skozi popolno uničenje treh ovir in pojemanja strasti, jeze in zablode postal Enkratni povratnik in se bo vrnil samo še enkrat na ta svet in potem bo zanj konec trpljenja.

Laična ženska Sujātā, Ānanda, je skozi popolno uničenje treh ovir postala Vstopajoča v tok in ni več podvržena padcu v nižje sfere in bo zagotovo dosegla končno prebujenje.

Laični moški Kakudha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Kāliṅga, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Nikaṭa, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Kaṭissaha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Tuṭṭha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Santuṭṭha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Bhadda, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Subhadda, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Več kot petdeset laikov, Ānanda, je umrlo v Nādiki. Skozi popolno uničenje petih nižjih ovir so se spontano pojavili v svetovih Brahme in bodo tam dosegli končno osvoboditev, ne da bi se vrnili iz tistega sveta.

Več kot devetdeset laikov, Ānanda, je umrlo v Nādiki. Skozi popolno uničenje treh ovir in z zmanjšanjem strasti, jeze in zablode, so postali Enkratni povratniki in se bodo vrnili samo še enkrat na ta svet, potem pa bo zanje konec trpljenja.

Več kot petsto laikov, Ānanda, je umrlo v Nādiki. Skozi popolno uničenje treh ovir so postali Vstopajoči v tok in niso več predmet padca v nižje sfere in imajo določeno usodo, ki se zaključi v končnem prebujenju.

Ampak, to ni noben čudež, Ānanda, da bodo morali ti, ki so postali bitja, umreti. Vendar, če bi vedno pristopili k Osvobojenemu ko kdo tukaj umre in ga vprašal o njem, Ānanda, bi bilo to neprijetno za Osvobojenega.

Zato, Ānanda, bom učil to predstavitev učenja, imenovano Zrcalo Dhamme. Če bo Plemeniti učenec s tem učenjem oskrbljen, bo če to želi, lahko izjavil o sebi: ‘Potrošeno je rojstvo v peklu, potrošeno je rojstvo v maternici živali, potrošeno je rojstvo v sferi padlih duhov, potrošeno je padanje v nesrečni kraj v nižjih sferah, jaz sem Vstopajoči v tok, nič več predmet padanja v nižje sfere in imam določeno končanje usode v končnem prebujenju.’

In kaj, Ānanda, je predstavitev učenja imenovanega Zrcalo Dhamme, s čigar oskrbljenostjo lahko plemeniti učenec, če to želi, izjavi o sebi: ‘Presegel sem rojstvo v pekel, presegel sem rojstvo v živalski svet, presegel sem rojstvo v svetu duhov, presegel sem propad v nesrečne kraje in nižje sfere. Jaz sem Vstopajoči v tok, nisem več predmet padanja v nižje sfere in moja usoda je, da spoznam končno prebujenje’?

Ānanda, plemeniti učenec je oskrbljen s popolnim zaupanjem v Buddho, ko misli:

‘Takšen je on, Blaženi, Vredni, popolnoma razsvetljeni, brezhiben v znanju in razumevanju, srečen, poznavalec svetov, učitelj in vodnik brez primere, učitelj bogov in ljudi, prebujen in Blažen.’

On je oskrbljen s popolnim zaupanjem v Dhammo, ko misli:

‘Dhammo je Blaženi dobro razložil, je očitna, brezčasna, vabi k raziskovanju, vodi naprej in jo lahko modri sam razume.’

On je oskrbljen s popolnim zaupanjem v Skupnost, ko misli:

‘Skupnost učencev Blaženega je dobra v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je direktna v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je sistematična v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je pravilna v svoji praksi, se pravi, štirje pari oseb, osem individualnih oseb, to je Skupnost učencev Blaženega, oni so vredni darovanj, gostoljubnosti, darov in spoštljivih pozdravov, so neprekosljivo polje zaslug za svet.’

On je oskrbljen s čudovito plemenito krepostjo, neprelomljeno, brezhibno, čisto, brezmadežno, osvobajajočo, ki jo hvalijo modri, brez pokvarjenosti, kar vodi do zbranosti.

To je predstavitev učenja, Ānanda, imenovanega Zrcalo Dhamme. Če je plemeniti učenec oskrbljen z njim lahko, če to želi, razglasi o sebi: ‘Presegel sem rojstvo v pekel, presegel sem rojstvo v živalski svet, presegel sem rojstvo v svet duhov, presegel sem propad v nesrečne kraje in nižje sfere. Jaz sem Vstopajoči v tok, nisem več predmet padanja v nižje sfere in moja usoda je, da spoznam končno prebujenje.’”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Opečni hiši blizu Nādike, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po obstoju, vpliva nevednosti.”

15. Kurtizana Ambapālī

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Nādike tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Vesālī.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Potem je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Vesālīju, kjer je živel blizu Vesālīja v Ambapālījevem gozdu. Tam je nagovoril menihe:

“Pozorno in s polnim zavedanjem, menihi, naj živi menih, to je naš nasvet vam. In kako, menihi, je menih pozoren?

Menihi, menih z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje telo kot telo in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje občutke kot občutke in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje um kot um in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje fenomene kot fenomene in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet.

Tako, menihi, je menih pozoren. In kako, menihi, ima menih polno zavedanje?

Menihi, ko gre menih naprej, ko gre nazaj, je on ta, ki vadi s polnim zavedanjem. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri gledanju naprej ali pri gledanju naokoli. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri prepogibanju ali pri raztegovanju. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem v nošenju svoje dvojne obleke, posode in drugih oblek. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri hranjenju in pitju, pri žvečenju, pri okušanju. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri odvajanju blata in urina. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem, pri hoji, stanju, sedenju, spanju, hoji, govorjenju in pri vzdrževanju tišine. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem.

Tako, menihi, menih ima polno zavedanje. Pozorno in s polnim zavedanje, menihi, naj živi menih, to je naš nasvet vam.”

Kurtizana Ambapālī je slišala: “Zdi se, da je Blaženi prispel k Vesālīju in živi blizu Vesālīja v mojem gozdu mangov.”

Kurtizana Ambapālī je, ko je bilo pripravljeno veliko uglednih in veličastnih kočij, zapregla te ugledne in veličastne kočije in odpotovala s temi uglednimi in veličastnimi kočijami iz Vesālīja. Ko so prišli s kočijami do njenega parka, tako daleč kot so omogočala tla, je sestopila iz kočije in se peš napotila k Blaženemu. Ko je prišla in počastila Blaženega, je sedla na stran. Ko je kurtizana Ambapālī sedela na strani Blaženega, jo je ta poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi.

Potem je kurtizana Ambapālī, ko jo je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, rekla Blaženemu: “Naj mi Blaženi dopusti, častiti gospod, da mu jutri ponudim obrok hrane, skupaj s skupnostjo menihov.”

Blaženi se je molče strinjal. Kurtizana Ambapālī je, ko je razumela soglasje Blaženega z molkom, vstala s svojega sedeža, ga počastila in obkrožila, ter odšla.

Licchavīji iz Vesālīja so slišali: “ Izgleda, da je Blaženi prispel v Vesālī in živi blizu Vesālīja v Ambapālījevem gozdu.”

Potem so Licchavīji, ko so pripravili veliko uglednih in veličastnih kočij, zapregli te ugledne in veličastne kočije in odšli s temi uglednimi in veličastnimi kočijami iz Vesālīja. Tam je bilo nekaj Licchavījev modrih, modrega izgleda, v modrih oblekah in z modrimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili rumeni, rumenega izgleda, v rumenih oblekah in z rumenimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili rdeči, rdečega izgleda, v rdečih oblekah in z rdečimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili beli, belega izgleda, v belih oblekah in z belimi okraski.

Kurtizana Ambapālī se je peljala ob mladini Licchavījev, z osjo ob osi, kolesom ob kolesu in jarmu ob jarmu. Ti Licchavīji so rekli kurtizani Ambapālī: “Zakaj se ti, Ambapālī, pelješ ob mladini Licchavījev, z osjo ob osi, s kolesom ob kolesu in jarmu ob jarmu?”

“Ker sem povabila Blaženega, plemeniti gospodje, na jutrišnji obrok hrane, skupaj s skupnostjo menihov.”

“Daj ta obrok nam, Ambapālī, za sto tisoč kahapanov[2].”

“Če bi mi, plemeniti gospodje, dali ves Vesālī z vsem ozemljem in njegovo okolico, vam še vedno ne bi dala tega obroka.”

Licchavīji so tlesknili s svojimi prsti ob misli: “Ženska nas je zagotovo porazila, ženska nas je zagotovo porazila.”

Potem so Licchavīji vstopili v Ambapālījev gozd. Blaženi je videl te Licchavīje, ki so prišli od daleč in ko jih je videl, je nagovoril menihe: “Menihi, ki niso videli božanstev Tāvatiṃsa, poglejte licchavījske družine, menihi, poglejte licchavījske družine, menihi, kontemplirajte licchavījske družine, ki so kakor božanstva iz Tāvatiṃse.”

Potem, ko so Licchavīji odšli tako daleč, kot so kočijam dovolila tla, so sestopili iz kočij in se peš napotili k Blaženemu. Ko so prišli do njega in ga počastil, so sedli na stran.

Ko so Licchavīji sedeli na strani, jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Ko je Blaženi Licchavīje poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, so ti rekli Blaženemu: “Prosimo, da se strinjate z nami, da vam in skupnosti menihov jutri ponudimo obrok hrane.”

“Za jutri sem že dal soglasje kurtizani Ambapālī za obrok hrane.”

Licchavīji so tlesknili s svojimi prsti ob misli: “Ženska nas je zagotovo premagala, ženska nas je zagotovo premagala.”

Licchavīji so se razveselili in zadovoljni sprejeli to besedo Blaženega. Nato so vstali iz svojih sedežev, počastil in obkrožili Blaženega, ter odšli.

Ko je noč minila je kurtizana Ambapālī pripravila odlično hrano v svojem parku in najavila Blaženemu: “Čas je, častiti gospod, obed je pripravljen.”

Blaženi se je oblekel, vzel svojo posodo in obleko in skupaj s skupnostjo menihov odšel do rezidence kurtizane Ambapālī. Ko je prišel, je sedel na pripravljen sedež. Kurtizana Ambapālī je odlične jedi sama servirala in z njimi nasitila skupnost menihov, na čelu z Buddho.

Ko je Blaženi pojedel, si opral roke in svojo posodo, je kurtizana Ambapālī sedla na stran na nizki sedež. Ko je sedela na strani je kurtizana Ambapālī rekla Blaženemu: “Jaz poklanjam ta park, častiti gospod, skupnosti menihov z Buddho na čelu.”

Blaženi je park sprejel. Potem je Blaženi, ko je poučil, vzpodbujal, navduševal in razveselil kurtizano Ambapālī z govorom o Dhammi, vstal s svojega sedeža in odšel.

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Vesālīju, v Ambapālījevem gozdu, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po nadaljnjem obstoju, vplivov nevednosti.”

16. Bolezen Blaženega

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Ambapālījevega gozda tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v vasico Beluvo.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel k vasici Beluva in živel blizu vasice Beluva.

Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Pojdite, menihi, in preživite deževni umik v bližini Vesālīja, da boste živeli kot prijatelji, kot družabniki, kot tovariši in jaz bom preživel deževni umik prav tukaj, pri vasici Beluva.”

“V redu, častiti gospod,” in ti menihi so po odgovoru Blaženemu preživeli deževni umik v bližini Vesālīja, kjer so živeli kot prijatelji, kot družabniki, kot tovariši. Blaženi je preživel deževni umik prav tam, pri vasici Beluva.

Med deževnim umikom se je v Blaženemu pojavila težka bolezen in se nadaljevala z močnimi in kakor smrtnimi občutki. To je Blaženi prebil pozorno, s polnim zavedanjem in ne da bi bil vznemirjen. Blaženemu je prišlo na misel sledeče: “Ni primerno, da bi dosegel končno osvoboditev, ne da bi prej nagovoril svojih spremljevalcev, da ne bi obvestil skupnosti menihov. Ko odločno zavračam to bolezen, lahko živim naprej.”

In Blaženi je odločno zavrnil to bolezen, obdržal tvorbo življenja in živel še naprej. Bolezen Blaženega se je ublažila. Ko je Blaženi okreval od te bolezni, je ne dolgo zatem odšel iz sobe in sedel na pripravljen sedež pred kočo.

Častiti Ānanda se je približal Blaženemu in ko je počastil Blaženega je sedel na stran. Sede na strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Spoštovani Gospod, videl sem Blaženega dobrega počutja, videl sem Blaženega, ki je ostal trden, ko je bil bolan. Moje telo, častiti gospod, je postalo šibko in čeprav nisem mogel pravilno videti in stvari niso bile več tako jasne, se mi je zdelo, spoštovani gospod, da je Blaženi bolan. Vendar mi je bilo v uteho to, da Blaženi ne bo dosegel končne osvoboditve, dokler Blaženi ne bo nagovoril skupnosti menihov.”

“Toda kaj, Ānanda, skupnost menihov pričakuje od mene? Dhammo sem učil, Ānanda, ne da bi razlikoval med ezoteričnim in eksoteričnim. Za osvobojenega, Ānanda, glede učenja ni ničesar, kar bi bilo v zaprti pesti.

Komurkoli, Ānanda, se pojavi ta misel: ‘Jaz bom vodil skupnost menihov’ ali ‘Name naj se obračajo menihi’, naj potem on govori, Ānanda, skupnosti menihov. Za Osvobojenega, Ānanda, se ne pojavi misel: ‘Jaz bom vodil skupnost menihov’ ali ‘Name naj se obračajo menihi’, zakaj potem, Ānanda, naj bi Osvobojeni govoril skupnosti menihov?

Jaz, Ānanda, sem sedaj star, ostarel, visoke starosti, star sem osemdeset let. To je tako, Ānanda, kot stari voz, ki gre naprej samo, ko je podprt z bambusom. Ravno tako, Ānanda, jaz mislim da telo Osvobojenega deluje samo tako, da je podprto z bambusom.

Ko Osvobojeni ne daje pozornosti kakršnimkoli objektom, Ānanda, ko so se vsi občutki utišali, lahko vstopi v brezobjektno zbranost uma. Takrat, Ānanda, je telo Osvobojenega najbolj udobno.

Zato, Ānanda, živi s samim sabo kot otokom, samim kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. In kako, Ānanda, menih živi s sabo kot otokom, sabo kot zatočiščem, brez drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča?

Ānanda, menih z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje telo kot telo in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje občutke kot občutke in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje um kot um in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje fenomene kot fenomene in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet.

Tako, Ānanda, menih živi s samim sabo kot otokom, samim sabo kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. Za kateregakoli, Ānanda, tako sedaj, kot po moji smrti, živi v sebi kot otokom, v sebi kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. Ti moji menihi, Ānanda, bodo šli iz teme do najvišjega—kdorkoli bi rad spoznal Dhammo.”

Opombe:

vir: http://suttacentral.net/    Anandajoti Bhikkhu, junij, 2008 / 2552.
prevod: Bojan Božič / april 2015