(DN 16) Mahāparinibbānasutta - Poslednji dnevi Buddhe / 4

 

Četrto poglavje

 

 

27. Štiri plemenite stvari

Ko se je Blaženi zjutraj oblekel, je vzel svojo posodo in obleko in odšel v Vesālī prosit hrano. Ko se je vrnil iz Vesālīja, po kosilu, ko je motril na Vesālī s slonovskim pogledom[1], je nagovoril častitega Ānando: “To je zadnjikrat, Ānanda, da bo Osvobojeni videl Vesālī. Pridi Ānanda, pojdiva v Bhaṇḍagāmi.”

“V redu, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Bhaṇḍagāma in tam v bližini živel.

Tam je Blaženi rekel menihom: “Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja štirih stvari, menihi, smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

Katerih štiri?

1) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite kreposti, smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

2) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite zbranosti smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

3) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite modrosti smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

4) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite svobode smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

Toda sedaj je bila ta Plemenita krepost razumljen in dojeta, je bila ta Plemenita zbranost razumljena in dojeta, je bila ta Plemenita modrost razumljena in dojeta, je bila ta Plemenita svoboda razumljena in dojeta. Hrepenenje po nadaljevanju bivanja je bilo izkoreninjeno, kar vodi do ponovnega bivanja je bilo izčrpano, ni več nadaljevanja v bivanju.”

To so bile besede Blaženega. Ko je to povedal, Srečni, Učitelj, je še dodal:

“Krepost, zbranost, modrost in nenadkriljiva svoboda,
so bile s strani slavnega Gotame razumljene,
in po tem, ko jih je globoko spoznal, je Buddha razglasil Dhammo menihom,
ta, ki je končal trpljenje, Učitelj, Vizionar, ki je svoboden.”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Bhaṇḍagāmu, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po obstoju, vplivov nevednosti.”

 

28. Štiri velike primerjave

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Bhaṇḍagāma tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v slonovo vas Hatthigāma Beluvo, mangovo vas Ambagāmo, vas rožnatih jabolk Jambugāmo, bogato vas Bhoganagaro.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Bhoganagare. Tam je Blaženi živel blizu Bhoganagare pri svetišču Radosti.

Tam je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “Učil vas bom Štirih velikih primerjav, menihi, poslušajte jih in dobro naravnajte svoj um.”

“V redu, častiti gospod,” so ti menihi so odgovorili Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Menihi, menih lahko govori tako: ‘Slišal sem naravnost od Blaženega, prijatelji, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

2) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od tega meniha,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od tega meniha.’ To, menihi, je prva Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

3) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V določenem bivališču živi skupnost s starešinami in voditelji, to sem slišal neposredno od te skupnosti, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

4) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od te skupnosti,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od te skupnosti.’ To, menihi, je druga Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

5) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V določenem prebivališču živi mnogo starešin, zelo učenih, ki so učeni v tradicijah, ki so nosilci Učenja, nosilci Discipline, nosilci Postave, slišal sem to neposredno od teh starešin, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

6) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od teh starešin,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od teh starešin.’ To, menihi, je tretja Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

7) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V nekem prebivališču živi starešina, zelo učen, ki je učen v tradicijah, nosilec Učenja, nosilec Discipline, nosilec Postave, slišal sem to neposredno od te starešine, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

8) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od te starešine,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od te starešine.’ To, menihi, je četrta Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

Tudi tam je Blaženi, ko je živel blizu Bhoganagara pri svetišču Radosti, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po obstoju, vplivov nevednosti.”

 

29. Zadnja jed

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Bhoganagara tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Pāvo.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel k Pāvi. Tam je Blaženi živel blizu Pāve v mango gozdu kovača Cunde.

Kovač Cunda je slišal: “Zdi se, da je Blaženi prispel k Pāvi in prebiva blizu Pāve, v mojem gozdu mangov.” Kovač Cunda je odšel k Blaženemu in ko se je približal in počastil Blaženega, je sedel na stran. Ko je kovač Cunda sedel na strani, ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Potem je kovač Cunda, ko ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, rekel Blaženemu: “Naj se Blaženi strinja, častiti gospod, da mu jutri darujem obed, skupaj s skupnostjo menihov.”

Blaženi se je molče strinjal. Ko je kovač Cunda razumel strinjanje Blaženega, je vstal s svojega sedeža, počastil in obkrožil Blaženega in odšel.

Minila je noč in kovač Cunda je v svojem lastnem bivališču pripravil odlične jedi in obilje mehke svinjine[2]. Ko je prišel čas, je oznanil Blaženemu: “Čas je, častiti gospod, obed je pripravljen.”

Blaženi je oblečen in s svojo posodo ter skupaj s skupnostjo menihov odšel do bivališča kovača Cunde. Ko je prišel, je sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril kovača Cundo:

“Serviraj mi mehko svinjino, ki si jo pripravil, Cunda, vendar serviraj skupnosti menihov druge pripravljene jedi.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel kovač Cunda, in ko je odgovoril Blaženemu, je serviral Blaženemu mehko svinjino, ki je bila pripravljena. Skupnosti menihov je serviral druge pripravljene jedi. Potem je Blaženi nagovoril kovača Cundo:

“Vrzi kar je ostalo mehke svinjine v jamo, Cunda, ker ne vidim, Cunda, v svetu s svojimi božanstvi, Māro in Brahmo, v tej generaciji s svojimi asketi in brahmini, princi in moškimi enega, ki ko jo poje, lahko popolnoma prebavi, razen Osvobojeni.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel kovač Cunda. Ko je odgovoril Blaženemu in ko je vrgel to, kar je ostalo mehke svinjine v jamo, se je približal Blaženemu, ga počastil in sedel na stran.

Ko je kovač Cunda sedel na strani, ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Potem je vstal s svojega sedeža in odšel.

Ko je Blaženi pojedel hrano kovača Cunde, se je v njem pojavilo boleče trpljenje, krvava griža in močni občutki, kot je smrtna bolečina. Blaženi je pozorno, z vsem zavedanjem, izrinil iz sebe te bolečine, ne da bi mu povzročale težave. Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, gremo v Kusināro.”

“V redu, častiti gospod”, je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu.

“Ko je jedel hrano kovača Cunde, tako sem slišal,
je Pokončni izkusil zelo močno trpljenje, podobno smrtni bolečini.

V Učitelju, ki je jedel mehko svinjino,
se je pojavila zelo močna slabost.
Ko se je še vedno čistil, je Blaženi rekel:
‘Šel bom v mesto Kusinārā.’”

 

30. Pitna voda

Ko je zapustil cesto, se je približal vznožju nekega drevesa. Ko je prišel tja, je nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, razprostri zunanje ogrinjalo zame, jaz sem utrujen, Ānanda, rad bi se usedel.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril Blaženemu, je pripravil štirikrat prepognjeno zunanje ogrinjalo in Blaženi je sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, jaz sem žejen, Ānanda, rad bi pil.”

Ko je bilo to rečeno, je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Prav sedaj, častiti gospod, je petsto vozov šlo mimo in mali potoček, ki teče tukaj, se je zmotnil zaradi koles, se je premešal in skalil. Reka Kakutthā ni daleč stran, s prozorno vodo, prijetno vodo, hladno vodo, čisto vodo, s čudovitima bregovoma, očarljiv kraj, tam lahko Blaženi pije pitno vodo in si lahko hladi svoje ude.”

V drugo je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, jaz sem žejen, Ānanda, rad bi pil.”

V drugo je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Prav sedaj, častiti gospod, je petsto vozov šlo mimo in mali potoček, ki teče tukaj, se je zmotnil zaradi koles, se je premešal in skalil. Reka Kakutthā ni daleč stran, s prozorno vodo, prijetno vodo, hladno vodo, čisto vodo, s čudovitima bregovoma, očarljiv kraj, tam lahko Blaženi pije pitno vodo in si lahko hladi svoje ude.”

V tretje je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, jaz sem žejen, Ānanda, rad bi pil.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel častiti Ānanda in po tem, ko je odgovoril Blaženemu, vzel posodo ter se približal majhnemu potoku. Ta majhen tekoči potok, ki je bil prej moten zaradi koles, premešan in skaljen, je sedaj ko pa se mu je Ānanda približal, tekel bister, čist in neskaljen.

Potem je častitemu Ānandi prišlo na misel: “Zagotovo je čudovito, zagotovo je neverjetno, velika moč Osvobojenega in veliko veličanstvo je v tem, da ta potok, ki je prej tekel moten zaradi koles in bil premešan in skaljen, sedaj teče bister, čist in neskaljen.”

Ko je vzel posodo pitne vode je šel do Blaženega in ko se mu je približal, je rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, velika moč in veliko veličanstvo Osvobojenega je v tem, da je ta tekoči potok, ki je bil prej moten zaradi koles in premešan in skaljen, ko pa sem se mu približal, teče bister, čist in neskaljen. Prosim, pijte pitno vodo, Blaženi! Prosim pijte pitno vodo, Srečni!” Potem je Blaženi pil vodo.

 

31. Zgodba o Pukkusu Mallaputti

Ob tem času je Pukkasa Mallaputta, učenec Āḷāre Kālāme[3], potoval po cesti od Pāvā do Kusinārā. Pukkasa Mallaputta je videl Blaženega sedeti pri vznožju nekega drevesa. Ko ga je zagledal, se je približal Blaženemu in potem ko je prišel do njega in ga počastil, je sedel na stran. Sede na strani je Pukkasa Mallaputta rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da ti, ki so šli v posvečeno življenje, častiti gospod, živijo tako mirno življenje.

Pred nekaj časa, častiti gospod, je Āḷāra Kālāma zapustil cesto po kateri je potoval in je prebil dan sede, ne daleč stran, ob vznožju nekega drevesa. Potem, častiti gospod, je približno petsto vozov peljalo mimo, zelo blizu Āḷāre Kālāme. Potem, častiti gospod, se je neki mož, ki je potoval za temi vozovi, približal Āḷāri Kālāmi in ko se je približal je rekel Āḷāri Kālāmi:

‘Ali niste videli, častiti gospod, da je petsto vozov peljalo mimo?’

‘Nisem videl, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali niste slišali zvoka?’

‘Jaz nisem slišal zvoka, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste spali?’

‘Jaz nisem spal, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste bili pri zavesti?’

‘Da, prijatelj.’

‘Tako, častiti gospod, čeprav pri zavesti in buden, ko je približno petsto vozov peljalo zelo blizu mimo, vi tega niste niti videli niti slišali! No, častiti gospod, celo vaše dvojno ogrinjalo je pokrito s prahom!’

‘Da, prijatelj.’

Potem je temu možu prišlo na misel: ‘To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da tisti, ki so resnično šli v sveto življenje, živijo tako mirno življenje. Ker, čeprav je bil pri zavesti in buden, ko je zelo blizu peljalo mimo petsto vozov, on tega ni niti videl niti slišal!’ In dobil je veliko zaupanje v Āḷāro Kālāmo in je odšel.”

“Sedaj, kaj misliš Pukkusa, kaj je bolj težko narediti, kaj je bolj težko doseči: da nekdo, čeprav pri zavesti in buden, ko pride mimo približno petsto vozov, teh niti ne vidi niti ne sliši, ali da nekdo, čeprav je pri zavesti in buden, ko dež pade na zemljo, ko božanstva ustvarijo vihar na zemlji in se bliska in grmi, on tega niti ne vidi niti ne sliši?”

“Zakaj, častiti gospod, bi to primerjali s petsto vozov, šesto vozov, sedemsto vozov, osemsto vozov, devetsto vozov, tisoč vozov, tisoč sto vozov? Težje je narediti ali težje doseči to, da nekdo, čeprav pri zavesti in buden, ko pride mimo približno petsto vozov, teh niti ne vidi niti ne sliši, ali da nekdo, čeprav je pri zavesti in buden, ko dež pade na zemljo, ko božanstva ustvarijo vihar na zemlji in se bliska in grmi, tega niti ne vidi niti ne sliši.”

“Nekega dne, Pukkusa, sem živel blizu Ātumā pri Okrašeni hiši. Takrat je deževalo, božanstva so ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo. Ne daleč stran od Okrašene hiše sta umrla dva brata, ki sta bila kmeta, skupaj s štirimi volovi. Potem, Pukkusa, je prišla velika množica ljudi iz Ātumā in prišla do mesta, kjer sta umrla dva brata, ki sta bila kmeta, skupaj s štirimi volovi.

Potem, Pukkusa, ko sem zapustil Okrašeno hišo, sem hodil na odprtem, blizu vrat v Okrašeno hišo. Iz te množice ljudi, Pukkusa, je prišel k meni neki človek in ko se mi je približal in me počastil, je obstal na strani. Ko je tam stal, Pukkusa, sem rekel temu človeku:

‘Zakaj, prijatelj, se je zbrala ta velika množica ljudi?’

‘Prav sedaj, častiti gospod, je deževalo, božanstva so ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo in dva brata, ki sta bila kmeta, sta umrla, skupaj s štirimi volovi in ta velika množica ljudi se je zbrala tukaj. Ampak, kje ste bili vi, častiti gospod?’

‘Jaz sem bil tukaj, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste videli to?’

‘Jaz nisem videl, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste slišali zvok?’

‘Jaz nisem slišalo zvoka, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste spali?’

‘Jaz nisem spal, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste bili pri zavesti?’

‘Da, prijatelj.’

‘Torej, častiti gospod, čeprav pri zavesti in buden, ko je deževalo, ko so božanstva ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo, vi niste niti videli tega niti ni slišali zvoka!’

‘Da, prijatelj.’

Potem, Pukkusa, je prišlo na misel temu možu: ‘To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da tisti, ki so resnično šli v posvečeno življenje, živijo tako mirno življenje. Ker čeprav pri zavesti in budni, ko je deževalo, ko so božanstva ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo, on tega ni niti videl niti ni slišal zvoka!’ In dobil je veliko zaupanje vame in ko me je počastil in obkrožil je odšel.”

Ko je bilo to rečeno, je Pukkusa Mallaputta rekel Blaženemu: “To zaupanje, častiti gospod, ki sem ga imel v Āḷāro Kālāmo, je izginilo, kot bi ga odpihnil vihar, kot bi ga odplavila hitro deroča reka:

Odlično, častiti gospod! Odlično, častiti gospod! To je ravno tako, častiti gospod, kot bi nekdo postavil pokonci tisto, kar ja bilo prevrnjeno ali odprl tisto, kar je bilo zaprto ali pokazal pot temu, ki se je izgubil ali nosi oljno svetilko v temi, tako da lahko tisti, ki ima oči vidi oblike, prav tako je Dhammo pojasnil Blaženi na več kot en način. Jaz grem do Blaženega, častiti gospod, po zatočišče in po Dhammo in do skupnosti menihov. Prosim imejte v mislih, Blaženi, da sem laični učenec, ki je šel po zatočišče od danes naprej tako dolgo, kot sem opremljen z življenjem.”

Potem je Pukkusa Mallaputta nagovoril določenega moža, rekoč: “Pridi, služabnik, prinesi mi par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo.”

“V redu, častiti gospod,”je rekel ta mož in ko je odgovoril Pukkusi Mallaputti je prinesel par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo. In Pukkusa Mallaputta je ponudil ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo Blaženemu, rekoč: “Prosim sprejmite, častiti gospod, ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo, iz sočutja do mene, Blaženi.”

“Torej, Pukkusa, ogrni me z enim in Ānando z drugim.”

“V redu, častiti gospod,” je rekel Pukkusa Mallaputta in ko je odgovoril Blaženemu je ogrnil Blaženega z enim in Ānando z drugim oblačilom. Potem je Blaženi Pukkusa Mallaputta poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Ko je bil Pukkusa Mallaputta poučen, vzpodbujen, navdušen in razveseljen od Blaženega z govorom o Dhammi, je vstal s svojega sedeža, počastil in obkrožil Blaženega ter odšel.

Častiti Ānanda je ne dolgo zatem, ko je Pukkusa Mallaputta odšel, ponudil ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil, pripravljenih za nošnjo Blaženemu in ko jih je položil na telo Blaženega, se je zdelo, da so izgubila svoj lesk.

Potem je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, kako svetla in čista je barva kože Osvobojenega, častiti gospod! Ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil, pripravljenih za nošnjo, častiti gospod, ko so bila položena na telo Blaženega so izgubila svoj lesk!”

“Ānanda, ob dveh priložnostih je barva kože Osvobojenega postala nenavadno svetla in čista.

Ob katerih dveh priložnostih?

Prva je v noči, Ānanda, ko se je Osvobojeni popolno prebudil in druga je v noči, ko Osvobojeni dokončno doseže element Nibbane brez ostanka, ko umre. Ob teh dveh priložnostih je barva kože Osvobojenega izredno svetla in čista. Danes, Ānanda, med zadnjim delom noči, blizu Kusinārā, v Mallovem gozdu sal pri Upavattani, med parom dreves sal bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev.

“Pridi Ānanda, pojdimo k reki Kakutthā.”

“V redu, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu.

“Par zlikanih zlato obarvanih oblek je ponudil Pukkusa,
ko jih je ogrnil Učitelj, je zlata barva njegove kože sijala še naprej.”

 

32. Cundakova velika pridobitev

Potem je Blaženi z veliko skupnostjo menihov odšel do reke Kakutthe. Ko je prišel do reke Kakutthe je vstopil v reko, se okopal, pil vodo in prišel nazaj iz vode. Potem se je namenil v gozd mangov. Ko se je približal, je nagovoril častitega Cundaka: “Pridi sedaj, Cundaka, razprostri zame zunanjo ogrinjalo zloženo na štiri dele, jaz sem utrujen, Cundaka, in bi legel.”

“V redu, častiti gospod” je rekel častiti Cundaka in ko je odgovoril Blaženemu je razprostrl zunanje ogrinjalo. Blaženi je legel na svojo desno stran v položaj leva in ko je položil eno nogo na drugo, je pozorno, s polnim zavedanjem usmeril svoj um na čas prebujenja. In častiti Cundaka je sedel prav tam, nasproti Blaženega.

“Prebujeni je odšel do majhne reke Kakutthe,
ki je imela transparentno, prijetno in čisto vodo,
Učitelj, zelo utrujen, je zabredel v reko,
Osvobojeni, ki je brez primere tukaj v svetu.

Po umivanju in pitju vode je Učitelj prišel iz reke,
in v skupnosti menihov je v ospredju
Učitelj, Blaženi, učil Dhammo,
nato pa je Veliki modrec odšel v mangov gozd.

Nagovoril je meniha po imenu Cundaka:

“Razgrni zame zloženo obleko na štiri dele, da ležem,”
Cunda, ki ga je rotil ta z razvitim umom,
zelo hitro razgrnil štirikrat prepognjeno obleko.
Učitelj je zelo utrujen legel,
Cundaka pa je sedel prav tam spredaj.”

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Lahko, Ānanda, da nekdo krivi kovača Cunda, rekoč: ‘Zate ni koristi, prijatelj Cunda, to je zate slabo dejanje, da Osvobojeni, po jedi tvoje zadnje podarjene hrane, doseže končno osvoboditev.’

Če obstaja obžalovanje pri kovaču Cundi, Ānanda, ga potolaži na ta način: ‘To je korist zate, prijatelj Cunda, to je dobro dejanje zate, da je Osvobojeni, po tem ko je pojedel tvojo zadnjo hrano, ki si mu jo podaril, dosegel končno osvoboditev. To sem slišal iz oči v oči od Blaženega, prijatelj Cunda, to sem se naučil iz oči v oči: ‘Obstajata dve podarjeni hrani, v kateri je isto odlično sadje, ima isti odličen rezultat, ki daje večji sadež, večji rezultat kot druga podarjena hrana.

Kateri dve?

To je podarjena hrana, po kateri se je Osvobojeni prebudil do neprekosljivega in popolnega prebujenja; in to je podarjena hrana, po kateri je Osvobojeni dosegel končno dosego elementa Nibbane brez ostanka, v času njegove smrti. To sta dve podarjeni hrani, ki imata isto sadje, imata isti rezultat, in ki je veliko večji sadež, večji rezultat, kot ga daje druga podarjena hrana.

Prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do dolgega življenja, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do lepote, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do sreče, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do slave, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do nebes, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do neodvisnosti.’ Če obstaja obžalovanje za kovača Cundo, Ānanda, naj mu bo pojasnjeno na ta način!”

Potem je Blaženi, ker je razumel pomen tega, ob tej priliki izrekel vzvišeni izrek:

“Za tega, ki daje, se zasluge povečajo,
če zadrži sovraštvo, se to ne akumulira.
Vešči opušča kar je slabo,
ko uniči strasti, sovraštvo in zablode je osvobojen.”

 

 

 

Opombe:


[1] Slonovski pogled – ko pogledaš nazaj in pri tem obrneš celo telo tako, kot to naredi slon.
[2] Mehka svinjina (Sukara-mandava) – mnogi dvomijo o točnosti tega prevoda (alternative so:  gobe (tartufi),  kuhan riž z govejim mesom, vrsta zdravila).
[3] Āḷāra Kālāma – eden od učiteljev jogijske meditacije Buddhe pred njegovim razsvetljenjem. Učil ga je kako doseči sfero praznine, vendar mu ni mogel pokazati poti do Nibbane.

 

 

 

vir: http://suttacentral.net/    Anandajoti Bhikkhu, junij, 2008 / 2552.
prevod: Bojan Božič / maj 2015

 

(C) SloTheravada, 2023