(MN 118) Ānāpānasati Sutta - Pozornost na dihanje

 

(UVOD)

Tako sem slišal: nekoč je Blaženi živel v Sāvatthīju (Varanasi), v Vzhodnem gaju palače Migārjeve matere, skupaj z mnogimi zelo znanimi starejšimi učenci, kot so: častiti Sāriputta, častiti Mahā Moggallāna, častiti Mahā Kassapa, častiti Mahā Kaccāna, častiti Mahā Koṭṭhita, častiti Mahā Kappina, častiti Mahā Cunda, častiti Anuruddha, častiti Revata, častiti Ānanda in drugi zelo znani starejši učenci.

Ob tej priložnosti so starejši menihi poučevali in vodili nove menihe: nekateri starejši menihi so poučevali in vzgajali deset menihov, nekateri starejši menihi so poučevali in vzgajali dvajset … trideset … štirideset menihov. In novi menihi so po učenju in navodilih teh starejših menihov dosegli različne stopnje visokih odlik.

Ob tej priložnosti, na dan petnajstega uposathe, ob polni luni, ob času praznovanja pavāraṇe[1] je Blaženi sedel na odprtem s skupnostjo menihov. Ko je pregledoval tiho skupnost menihov, jih je nagovoril:

»Menihi, jaz sem zadovoljen s tem napredovanjem. Moje srce je zadovoljeno s tem napredovanjem. Torej, razvnemajte še več energije za dosego tistega, kar še ni bilo doseženo, za izvršitev tistega, kar še ni bilo izvršeno, za realizacijo tistega, kar še ni bilo realizirano. Jaz bom počakal tu v Sāvatthīju do polne lune Komudīja, četrtega meseca [deževnega obdobja].«[2]

Menihi s te pokrajine so slišali: »Blaženi bo ostal v Sāvatthīju do polne lune Komudīja četrtega meseca.« In ti menihi so pravočasno odšli v Sāvatthī obiskat Blaženega.

In starejši menihi so še bolj poučevali in vodili nove menihe: nekateri starejši menihi so poučevali in vodili deset menihov, nekateri starejši menihi so poučevali in vodili dvajset … trideset … štirideset menihov. In novi menihi so po učenju in navodilih teh starejših menihov dosegli različne stopnje visokih odlik.

Ob tej priložnosti ob dnevu petnajstega uposathe, ob polni luni Komudīja, četrtega meseca [deževnega obdobja], je Blaženi sedel na odprtem med skupnostjo menihov. Pregledavajoč tiho skupnost menihov, jih je nagovoril:

»Menihi, v tem zborovanju ni brbljanja, v tem zborovanju ni klepeta. Je osnovano iz čiste srčevine. Taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje. Tako zborovanje je vredno darov, vredno gostoljubnosti, vredno ponujanja, vredno spoštovanja in poklonov, edinstveno polje zaslug za ta svet—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje. V takem zborovanju mali dar postane veliki, in veliki dar postane še večji—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje. Redko je videti v tem svetu tako zborovanje—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje. Tako zborovanje je vredno videti, pa četudi je potrebno dolgo potovanje s potovalno torbo—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje.

V tej skupnosti menihov so menihi, ki so arahanti, brez (kakršnihkoli) opojnosti (āsavā), katerih duhovno življenje je bilo živeto, storili so, kar je bilo treba storiti, opustili breme, dosegli svoj cilj, uničili eksistenčne okove in so popolnoma osvobojeni zaradi pravilne vednosti—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje.

V tej skupnosti menihov so menihi, ki se zaradi uničenih petih manjših ovir spontano pojavijo [v Čistem domovanju][3] in tam dosežejo končno Nibbāno, na da se bi še kdaj vrnili v ta svet (anāgami)—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje.

V tej skupnosti menihov so menihi, ki so zaradi uničenih treh ovir in zmanjšanja poželenja, jeze in nevednosti 'enkratni vrnitelji' (sakadāgāmī), ki se vrnejo v ta svet le še enkrat, kjer končajo s trpljenjem—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje.

V tej skupnosti menihov so menihi, ki so zaradi uničenih treh ovir tisti, ki so vstopili v tok (sotāpanna), nič več podani pogubi v napačnem učenju, z gotovostjo namenjeni proti razsvetljenju—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje.

V tej skupnosti menihov so menihi, ki ostajajo predani razvijanju (bhāvanā) štirih osnov pozornosti (satipaṭṭhāna)—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje. V tej skupnosti menihov so menihi, ki bivajo v razvijanju štirih pravilnih prizadevanj (sammappadhāna) … štirih temeljev moči (iddhipādā) … petih sposobnosti (indriyā) … petih moči (balā) … sedmih faktorjev razsvetljenja (bojjhaṅgā) … osmeročlene plemenite poti (magga)—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje.

V tej skupnosti menihov so menihi, ki bivajo v razvijanju prijaznosti (mettā)… sočutja (karuṇā) … srečoželjnosti (muditā) … mirnodušnosti (upekkhā) … meditacije na gnus (asubha) … zaznave minljivosti (anicca)—taka je ta skupnost menihov, tako je to zborovanje.. V tej skupnosti menihov so tudi menihi, ki bivajo v razvijanju pozornosti na dihanje (ānāpāna).

 

(POZORNOST NA DIHANJE)

Menihi, ko je razvita in negovana pozornost na dihanje, obrodi velike sadove in je v veliko korist. Ko je razvita in negovana pozornost na dihanje, izpopolni štiri osnove pozornosti. Ko so razvite in negovane štiri osnove pozornosti, se izpopolni sedem faktorjev razsvetljenja. Ko je razvito in negovano sedem faktorjev razsvetljenja, to daje jasno vedenje in osvoboditev.

In kako, menihi, razvita in negovana pozornost na dihanje obrodi velike sadove in je v veliko korist?

Menih gre v gozd ali pod vznožje drevesa ali v prazno kočo, se usede, prekriža noge, zravna svoje telo in si usmeri pozornost pred seboj. Ves čas pozoren, vdihuje in izdihuje.

Ko globoko vdihne, ve: ‘globoko vdihujem’ in ko globoko izdihne, ve: ‘globoko izdihujem.’ Ko plitko vdihne, ve: ‘plitko vdihujem’ in ko plitko izdihuje, ve: ‘plitko izdihujem. ’Tako naprej trenira: ‘ko vdihnem, doživljam celotno telo’ in trenira: ‘ko izdihnem, doživljam celotno telo. ’Trenira: ‘ko vdihnem, umirjam telesno tvorbo’[4] in trenira: ‘ko izdihnem, umirjam telesno tvorbo.’

Trenira: ‘ko vdihnem, doživljam radost’ in trenira: ‘ko izdihnem, doživljam radost. ’Trenira: ‘ko vdihnem, doživljam prijetnost’ in trenira: ‘ko izdihnem, doživljam prijetnost. ’Trenira: ‘ko vdihnem, doživljam umsko tvorbo’[5] in trenira: ‘ko izdihnem, doživljam umsko tvorbo: ’Trenira: ‘ko vdihnem, umirjam umsko tvorbo’ in trenira: ‘ko izdihnem, umirjam umsko tvorbo.’

Trenira: ‘ko vdihnem, doživljam um’ in trenira: ‘ko izdihnem, doživljam um. ’Trenira: ‘ko vdihnem, zadovoljim um’ in trenira: ‘ko izdihnem, zadovoljim um. ’Trenira: ‘ko vdihnem, zberem um’ in trenira: ‘ko izdihnem, zberem  um. ’Trenira: ‘ko vdihnem, sprostim um’ in trenira: ‘ko izdihnem, sprostim um.’

Trenira: ‘ko vdihnem, opazujem minljivost’ in trenira: ‘ko izdihnem, opazujem minljivost. ’Trenira: ‘ko vdihnem, opazujem izginevanje’ in trenira: ‘ko izdihnem, opazujem izginevanje.’ Trenira: ‘ko vdihnem, opazujem prenehanje’ in trenira: ‘ko izdihnem, opazujem prenehanje. ’Trenira: ‘ko vdihnem, opazujem opustitev’ in trenira: ‘ko izdihnem, opazujem opustitev.’

Menihi, tako razvita in negovana pozornost na dihanje obrodi velike sadove in je v veliko korist.

 

(IZPOPOLNITEV ŠTIRIH OSNOV POZORNOSTI)

In kako, menihi, razvita in negovana pozornost na dihanje, izpopolni štiri osnove pozornost?

Menihi, vedno ko menih globoko vdihne, ve:, ‘globoko vdihujem,’ ko globoko izdihuje, ve: ‘globoko izdihujem,’ ko plitko vdihne, ve: ‘plitko vdihujem,’ ko plitko izdihuje, ve: ‘plitko izdihujem,’ ko trenira: ‘ko vdihnem, doživljam celotno telo,’ ko trenira: ‘ko izdihnem, doživljam celotno telo,’ ko trenira: ‘ko vdihnem, umirjam telesno tvorbo,’ ko trenira: ‘ko izdihnem, umirjam telesno tvorbo,’ takrat menih biva z opazovanjem telesa v telesu, vneto, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. Pravim, to je določeno telo med telesi, to je vdih in izdih. Zato takrat menih biva z opazovanjem telesa v telesu, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet.

Menihi, kadarkoli menih ve: ‘ko vdihnem, doživljam radost,’ ko trenira: ‘ko izdihnem, doživljam radost,’ ko trenira: ‘ko vdihnem, doživljam prijetnost,’ ko trenira: ‘ko izdihnem, doživljam prijetnost,’ ko trenira:, ‘ko vdihnem, doživljam mentalno tvorbo,’ ko trenira:, ‘ko izdihnem, doživljam mentalno tvorbo,’ ko trenira: ‘ko vdihnem, umirjam mentalno tvorbo,’ ko trenira: ‘ko izdihnem, umirjam mentalno tvorbo,’ takrat menih biva z opazovanjem občutkov v občutkih, vneto, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. Pravim, to so določeni občutki med občutki, namreč, popolno zavedanje vdiha in izdiha. Zato takrat menih biva z opazovanjem občutkov v občutkih, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet.

Menihi, kadarkoli menih trenira: ‘ko vdihnem, doživljam um,’ trenira: ‘ko izdihnem, doživljam um,’ trenira: ‘ko vdihnem, razveselim um,’ trenira: ‘ko izdihnem, razveselim um,’ trenira: ‘ko vdihnem, zberem um,’ trenira: ‘ko izdihnem, zberem um,’ trenira: ‘ko vdihnem, sprostim um,’ trenira: ‘ko izdihnem, sprostim um,’ takrat menih stalno opazuje um v umu, vneto, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. Jaz ne pravim, da je pozornost na dihanje za tiste, ki so pozabljivi in ki niso popolnoma zavestni. Zato takrat menih stalno opazuje um kot um, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet.

Menihi, kadarkoli menih trenira: ‘ko vdihnem, opazujem minljivost,’ trenira: ‘ko izdihnem, opazujem minljivost,’ trenira: ‘ko vdihnem, opazujem izginevanje’; trenira: ‘ko izdihnem, opazujem izginevanje,’ trenira: ‘ko vdihnem, opazujem prenehanje,’ trenira: ‘ko izdihnem, opazujem prenehanje,’ trenira: ‘ko vdihnem, opazujem opustitev,’ trenira: ‘ko izdihnem, opazujem opustitev,’ takrat menih stalno opazuje umske objekte v umskih objektih, vneto, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. Ko je z modrostjo videl pohlep in obžalovanje, skrbno opazuje z ravnodušnostjo. Zato takrat menih stalno opazuje umske objekte v umskih objektih, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet.

Menihi, tako razvita in negovana pozornost na dihanje, izpopolni štiri osnove pozornosti.

 

(IZPOPOLNITEV SEDMIH FAKTORJEV RAZSVETLJENJA)

In kako, menihi, razvite in negovane štiri osnove pozornosti izpopolnijo sedem faktorjev razsvetljenja?

Menihi, kadarkoli menih stalno opazuje telo v telesu … občutke v občutkih … um v umu … mentalne objekte v mentalnih objektih vneto, popolnoma zavestno in pozorno, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet, takrat je v njem osnovana neprestana pozornost. Kadarkoli je v menihu osnovana neprestana pozornost, takrat se je v njem popolnoma razvila pozornost kot faktor razsvetljenja. On jo razvija in s tem razvijanjem v njem pride do izpopolnitve.

Stalno pozoren, preiskuje in analizira fenomene z modrostjo in se poglobi v popolno preiskovanje. Kadarkoli pozoren menih preiskuje in analizira fenomene z modrostjo in se poglobi v popolno preiskovanje, takrat se je v njem popolnoma razvila analiza fenomenov kot faktorjev razsvetljenja. On jo razvija in z razvijanjem pride v njem do izpopolnitve.

V njem, ki preiskuje in analizira fenomene z modrostjo in se poglobi v popolno preiskovanje, se pojavi vztrajnost. Kadarkoli menihu, ki preiskuje, analizira fenomene z modrostjo in se poglobi v popolno preiskovanje, pojavi vztrajnost, takrat se je v njem popolnoma razvila vztrajnost kot faktor razsvetljenja. On jo razvija in z razvijanjem pride v njem do izpopolnitve.

V tem, ki se je v njem pojavila vztrajnost, se pojavi nezemeljska radost. Kadarkoli se pojavi v vztrajnem menihu nadzemeljska radost, takrat se je v njem popolnoma razvila radost kot faktor razsvetljenja. On to razvija in z razvijanjem pride v njem do izpopolnitve.

Za nekoga, ki ima radost, se pomirita telo in um. Kadarkoli sta telo in um umirjena pri navdušenemu menihu, takrat se je v njem popolnoma razvila mirnost kot faktor razsvetljenja . On jo razvija in z razvijanjem pride v njem do izpopolnitve.

Za nekoga, ki ima telo umirjeno in čuti prijetnost, um postane zbran. Kadarkoli je menihovo telo umirjeno in čuti prijetnost, um postane zbran, takrat se je v njem popolnoma razvila zbranost kot faktor razsvetljenja. On jo razvija in z razvijanjem pride v njem do izpopolnitve.

On z ravnodušnostjo pozorno opazuje zbrani um. Kadarkoli menih z ravnodušnostjo pozorno opazuje zbrani um, takrat se je v njem popolnoma razvila ravnodušnost kot faktor razsvetljenja. On jo razvija in z razvijanjem pride v njem do izpopolnitve.

Menihi, tako so razvite in negovane štiri osnove pozornosti, tako da izpopolnijo sedem faktorjev razsvetljenja.

 

(RAZVITO VEDENJE IN OSVOBODITEV)

In kako, menihi, je sedem faktorjev razsvetljenja razvitih in negovanih, da pripeljejo do jasnega vedenja in osvoboditve? Menih razvija pozornost kot faktor prebujenja, ki je odvisen od osamitve, od brezstrastnosti, od prenehanja, kar rezultira v opuščanju. Razvija analizo fenomenov kot faktor prebujenja… vztrajnost kot faktor prebujenja… vzhičenost…. mirnost…zbranost…ravnodušnost kot faktor za prebujenje, ki je odvisna od osamitve, odvisna od brezstrastnosti, odvisna od prenehanja in rezultira v opuščanju.

Menihi, tako je razvito in negovano sedem faktorjev razsvetljenja, da pripeljejo do jasnega vedenja in osvoboditve.

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

Opombe:

[1]  Pavāranā je ceremonija, ki označuje konec vasse (deževno obdobje), ko menihi za tri mesece ne potujejo in ostajajo na enem kraju. Na ta dan vsi menihi povabijo skupnost, da jo opomnijo na vse pregrehe, ki so bili storjeni v tem času.

[2]  Ob naslednji polni luni, tj. čez en mesec.

[3]  Suddhāvāsa – tu bivajo bogovi, ki jih lahko dosežejo le anagamiji. (Buddha ni bil nikoli v tistem svetu).

[4]  Telesna tvorba - v tem primeru je posebno mišljena glede na dihanje.

[5]  Umska tvorba - v tem primeru je posebno mišljena glede na občutek in zaznavo.

 

 

 

Prevod: Bhikkhu Hiriko
junij 2015