(MN 13) Mahādukkhakkhandha Sutta - Dolgo učenje o gmoti trpljenja

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Ko je bilo jutro, je več oblečenih menihov s svojimi posodami in z oblečenimi vrhnjimi ogrinjali odšlo v Sāvatthī po miloščinsko hrano. Pomislili so: “Še vedno je prezgodaj, da gremo po hrano v Sāvatthī. Kaj če gremo v park, kjer so popotniki drugih prepričanj.” Tako so šli v park, kjer so bili popotniki drugih prepričanj in z njimi izmenjali pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan, so sedli na stran. Popotniki so jim rekli:

3. “Prijatelji, asket Gotama opisuje popolno razumevanje čutnosti in mi tudi; asket Gotama opisuje popolno razumevanje snovi in mi tudi; asket Gotama opisuje popolno razumevanje občutkov in mi tudi. Kaj je torej razlika, prijatelji, kje je neskladnost, kaj je različnost med učenjem Dhamme asketa Gotame in našim, med njegovimi navodili in našimi?”

4. Menihi niso niti odobrili niti zavrnili besed popotnikov. Ne da bi karkoli naredili, so vstali iz svojih sedežev in odšli stran, razmišljajoč: “Pomen teh besed bomo doumeli v prisotnosti Blaženega.”

5. Ko so šli po miloščino v Sāvatthī in se vrnili s svoje poti, so po kosilu odšli do Blaženega in se mu poklonili. Sedli so na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo. [Blaženi je rekel:]

6. “Menihi, popotnike drugih prepričanj, ki so tako govorili, bi morali vprašati: ‘Toda, prijatelji, kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je osvoboditev v primeru čutnosti? Kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je osvoboditev v primeru snovi? Kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je osvoboditev v primeru občutkov?’ Če so tako vprašani, bo popotnikom drugih prepričanj spodletelo pri tej stvari in kar je še več, prišli bodo v težave. Zakaj? Ker to ni njihovo področje. Menihi, ne vidim nikogar na svetu z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, v tem prebivalstvu s svojimi asketi in brahmani, svojimi božanstvi in ljudmi, ki lahko zadovolji um z odgovorom na ta vprašanja, razen Tathāgata ali njegovi učenci ali ta, ki se je učil od njih. 

(ČUTNOST)

7. (i) In kaj, menihi, je zadovoljitev v primeru čutnosti? Menihi, obstaja pet vezi čutnosti. Katerih pet? Oblike, ki se razločijo z očesom in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Zvoki, ki se razločijo z ušesom ... Vonji, ki se razločijo z nosom ... Okusi, ki se razločijo z jezikom … Otipljivi predmeti, ki se razločijo s telesom in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetni in simpatični, povezani z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnosti. Užitek in veselje, ki nastaneta v odvisnosti od teh petih vezi čutnosti je zadovoljitev v primeru čutnosti.

8. (ii) In kaj, menihi, je nevarnost v primeru čutnosti? Menihi, na račun spretnosti od katere živi pripadnik naroda – pa če je to kontroliranje, računovodstvo, računanje, kmetovanje, trgovina, živinoreja, lokostrelstvo, služba kralju ali katerakoli druga spretnost – soočiti se mora s hladom in vročino; poškodovan je v stiku z obadi, komarji, vetrom, soncem in plazilci; tvega smrt z lakoto in žejo. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno trpljenja, vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

9. Če pripadnika naroda ne dobi premoženja ko dela in si prizadeva in se trudi, se žalosti, toži, objokuje, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Moje delo je zaman, moj trud je brez sadov!’ Tudi to je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno trpljenja, vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

10. Če pripadnik naroda dobi premoženje ko dela in si prizadeva in se trudi, doživlja bolečino in žalost, ko ga varuje: ‘Ko le ne bi niti kralji niti tatovi ukradli in pobegnili z mojo lastnino, niti jo ne bi ogenj požgal, niti voda odplavila, niti jo ukradli in pobegnili z njo nepriljubljeni dediči?’ In ko čuva in varuje svoje premoženje, ga kralji ali tatovi ukradejo ali ogenj požge ali voda odplavi ali ukradejo in pobegnejo z njim nepriljubljeni dediči. In on se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Nič več nimam svojega premoženja!’ Tudi to je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno trpljenja, vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

11. Zopet, s čutnostjo kot vzrokom, s čutnostjo kot virom, s čutnostjo kot temeljem, vzrok pa je enostavno čutnost, se kralji prepirajo s kralji, plemeniti s plemenitimi, brahmini z brahmini, laiki z laiki; mati se prepira s sinom, sin z materjo, oče s sinom, sin z očetom; brat se prepira z bratom, brat s sestro, sestra z bratom, prijatelj s prijateljem. V svojih prepirih, pretepih in sporih napadajo eden drugega s pestmi, grudami, palicami ali noži, pri čemer povzročajo smrt ali smrtno trpljenje. Tudi to je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno trpljenja, vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

12. Zopet, s čutnostjo kot vzrokom ... možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. V dvojne vrste letijo puščice in kopja in meči se bliskajo; tam so ranjeni s puščicami in kopji in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. Tudi to je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno trpljenja, vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

13. Zopet, s čutnostjo kot vzrokom … možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. Napadejo spolzke branike z letečimi puščicami in kopji in z bliskajočimi meči; tam so ranjeni s puščicami in kopji in politi z vrelimi tekočinami in stisnjeni pod težkimi predmeti, in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. Tudi to je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno trpljenja, vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

14. Zopet, s čutnostjo kot vzrokom … možje vdrejo v hiše, plenijo bogastvo, vlamljajo, prežijo ob poteh, zapeljujejo žene drugih, in ko jih zasačijo, kralji za kazen na njih uporabijo mnogo vrst mučenj. Kralji jih bičajo z biči, pretepajo s šibami, pretepajo s palicami; odsekajo jim roke, odsekajo noge, odsekajo roke in noge; odrežejo ušesa, odrežejo nosove, odrežejo ušesa in nosove; podvrženi so “loncu kaše,” na “britje s školjko,” na “Rahujeva usta,” na “ognjeni venec,” na “goreče roke,” na “rezila trave,” na “strojeno obleko,” na “antilopo,” na “kljuke za meso,” na “kovance” na “mariniranje v lugu,” na “vrtečo iglo,” na “zvito slamnjačo”; polivajo jih z vrelim oljem, vržejo divjim psom, da jih požro, žive natikajo na kole in z meči jim sekajo glave - s čemer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. Tudi to je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

15. Zopet, s čutnostjo kot vzrokom, s čutnostjo kot virom, s čutnostjo kot temeljem, vzrok pa je enostavno čutnost, se ljudje vdajajo v slabo vedenje s telesom, govorom in umom. Ko tako delajo, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavijo v stanje bede, v slabo okolje, v nižji svet, v pekel. To je nevarnost v primeru čutnosti, veliko trpljenje v bodočem življenju, ki ima čutnost kot njegov vzrok, čutnost kot njegov vir in čutnost kot njegov temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

16. (iii) In kaj, menihi je osvoboditev v primeru čutnosti? To je odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po čutnosti. To je osvoboditev v primeru čutnosti.

17. Da ti asketi in brahmani, ki ne razumejo, kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru čutnosti, lahko bodisi sami popolno razumejo čutnost ali učijo druge, da lahko oni popolno razumejo čutnost – to je nemogoče. Da ti asketi in brahmini, ki razumejo kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru čutnosti, lahko sami popolno razumejo čutnost in učijo druge, tako da oni popolno razumejo čutnost – to je mogoče.

(SNOV)

18. (i) In kaj, menihi, je zadovoljitev v primeru snovi? Recimo, da je tukaj dekle iz skupine plemenitih ali brahmanov ali laikov, v svojem petnajstem ali šestnajstem letu, niti previsoka, niti premajhna, niti presuha, niti predebela, niti pretemna, niti presvetla. Je njena lepota in ljubkost potem na njenem vrhuncu?”—“Da, častiti gospod.”—“Užitek in veselje, ki nastajata v odvisnosti od te lepote in ljubkosti je zadovoljitev v primeru snovi.

19. (ii) In kaj, menihi, je nevarnost v primeru snovi? Kasneje lahko nekdo vidi, da je ista ženska pri osemdesetih, devetdesetih ali sto letih, upognjena kot strešni tram, zvita, podpirajoča se na palico, opotekajoča se, slabotna, njena mladost je minila, njeni zobje so pokvarjeni, sivolasa, redkih las, plešasta, zgubana, z udi polnimi mozoljev. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in nevarnost postala očitna?” - “Da, častiti gospod.”- “Menihi, to je nevarnost v primeru snovi.

20. Zopet, vidiš lahko isto žensko, ki je prizadeta, trpeča in smrtno bolna in leži smrdeča v lastnem urinu in iztrebkih, in jo nekateri dvignejo in drugi položijo. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in je nevarnost postala očitna?”—“Da, častiti gospod.”- “Menihi, tudi to je nevarnost v primeru snovi.

21. Zopet, vidiš lahko isto žensko kot zavrženo truplo v mrtvašnici, eden, dva, tri dni mrtvo, napihnjeno, sivo modro in blatno snov. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in nevarnost postala očitna?”- “Da, častiti gospod.”- “Menihi, tudi to je nevarnost v primeru snovi.

22–29. Zopet, vidiš lahko isto žensko kot zavrženo truplo v mrtvašnici, ki jo goltajo vrane, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov ... okostje z mesom in krvjo, ki ga skupaj držijo tetive ... skelet brez mesa, zamazan s krvjo, ki ga skupaj držijo tetive ... skelet brez mesa in krvi, ki ga skupaj držijo tetive ... nepovezane kosti razpršene v vse smeri – tukaj kost roke, tam kost noge, tukaj stegnenica, tam rebro, tukaj kolk, tam hrbtenica, tukaj lobanja … pobeljene kosti, barve školjk ... nakopičene kosti … kosti starejše od enega leta, strohnele in razpadle v prah. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in nevarnost postala očitna?”- “Da, častiti gospod.”- “Menihi, tudi to je nevarnost v primeru snovi.

30. (iii) In kaj, menihi, je osvoboditev v primeru snovi? To je odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po snovi. To je osvoboditev v primeru snovi.

31. Da ti asketi in brahmini, ki ne razumejo kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru snovi, lahko bodisi sami popolno razumejo snov ali učijo druge, da lahko oni popolno razumejo snov - to je nemogoče. Da ti asketi in brahmini, ki razumejo kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru snovi, lahko sami popolno razumejo snov in učijo druge, tako da oni popolno razumejo snov – to je mogoče.

(OBČUTKI)

32. (i) In kaj, menihi, je zadovoljitev v primeru občutkov? Tukaj, menihi, precej oddaljen od čutnosti, oddaljen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar spremljata misel in preiskovanje, skupaj z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki je rojena zaradi odmaknjenosti. On ne misli niti o svoji neprijetnosti niti o neprijetnosti drugega niti o neprijetnosti obeh. Ob tej priložnosti čuti samo občutke, ki so brez neprijetnosti. Največja zadovoljitev v primeru občutkov je prostost od neprijetnosti, pravim jaz.

33–35. Zopet, z umiritvijo misli in preiskovanja, menih vstopi in prebiva v drugi džhāni … Z izginitvijo tudi zadovoljstva ... on vstopi in prebiva v tretji džhāni ... Z opustitvijo prijetnosti in bolečine vstopi in biva v četrti džhāni … On ne misli niti o svoji neprijetnosti niti o neprijetnosti drugega niti o neprijetnosti obeh. Ob tej priložnosti čuti samo občutke, ki so brez neprijetnosti. Največja zadovoljitev v primeru občutkov je prostost od neprijetnosti, pravim jaz.

36. (ii) In kaj, menihi, je nevarnost v primeru občutkov? Občutki so minljivi, so neprijetnost in predmet spremembe. To je nevarnost v primeru občutkov.

37. (iii) In kaj, menihi, je osvoboditev v primeru občutkov? To je odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po občutkih. To je osvoboditev v primeru občutkov.

38. Da ti asketi in brahmani, ki ne razumejo kako v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru občutkov, lahko bodisi sami popolnoma razumejo občutke ali učijo druge, da oni popolnoma razumejo občutke – to je nemogoče. Da ti asketi in brahmini, ki razumejo kako v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru občutkov, lahko sami popolnoma razumejo občutke in učijo druge, da oni popolnoma razumejo občutke – to je mogoče.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / marec 2016, rev. maj 2019

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana