(MN 47) Vīmaṁsaka Sutta - Preiskuj učitelja

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe takole: “Menihi!”—“Častiti gospod!” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, menih, ki je preiskovalec, ki ne ve kako preizkusiti um drugega, naj preišče Tathāgato[1] z namenom, da najde, ali je ali ni popolno prebujen.”

3. “Častiti gospod, naša učenja so ukoreninjena v Blaženem, pojasnjena od Blaženega in imajo Blaženega kot svoje zatočišče. Bilo bi dobro, če bi Blaženi pojasnil pomen teh besed. Ko ga bodo menihi slišali od njega, si ga bodo zapomnili.”

“Potem poslušajte, menihi, in skrbno pazite, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

4. “Menihi, menih, ki je preiskovalec, ki ne ve kako preizkusiti um drugega, naj bi preiskoval Tathāgato z ozirom na dve vrsti stanj, stanj, ki jih prepoznamo skozi oko in skozi uho[2]: ‘Ali najdemo ali ne v Tathāgati katerakoli nečista stanja, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Nobenih nečistih stanj, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho, ne najdemo v Tathāgati.’

5. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali najdemo ali ne v Tathāgati katerakoli mešana stanja[3], prepoznana skozi oko ali skozi uho?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Nobenih mešanih stanj, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho, ne najdemo v Tathāgati.’

6. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali najdemo ali ne v Tathāgati čista stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Čista stanja, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho, najdemo v Tathāgati.’

7. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti dosegel to dobro stanje dolgo časa nazaj ali ga je dosegel pred kratkim?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Ta častiti je dosegel to dobro stanje dolgo časa nazaj; ni ga dosegel pred kratkim.’

8. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ta častiti je pridobil ugled in dosegel slavo. Ali se nevarnosti [povezane z ugledom in slavo] najdejo v njem?’ Menihi, tako dolgo, dokler menih ne pridobi ugleda in doseže slave, nevarnosti [povezanih z ugledom in slavo] ne najdeš v njem; ko pa pridobi ugled in doseže slavo, te nevarnosti lahko najdeš v njem. Ko ga preiskuje, spozna: ‘Ta častiti je pridobil ugled in dosegel slavo, vendar nevarnosti [povezanih z ugledom in slavo] ni mogoče najti v njem.’

9. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti obvladan brez strahu in ni obvladan s strahom, in ali se izogiba vdajanju v čutnost, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja?’ Ko ga raziskuje, spozna: ‘Ta častiti je obvladan brez strahu in ni obvladan s strahom, in se izogiba uživanju v čutnosti, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja.’

10. Sedaj, menihi, če bi drugi vprašali tega meniha tako: ‘Kaj so razlogi častitega in kaj je njegov dokaz, ko pravi: “Ta častiti je obvladan brez strahu in ni obvladan s strahom, in se izogiba vdajanju v čutnost, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja”?’—bi ta menih upravičeno odgovoril tako: ‘Če ta častiti prebiva v Saṅghi ali živi sam, medtem ko se nekateri tam dobro obnašajo in se nekateri slabo obnašajo in nekateri tam učijo skupino, medtem ko se nekateri tukaj ukvarjajo z materialnimi stvarmi in so nekateri brez madeža okoli materialnih stvari, ta častiti ne prezira nikogar zaradi tega. In slišal sem in se naučil iz ust Blaženega: “Obvladan sem brez strahu in nisem obvladan s strahom, in se izogibam vdajanja v čutnost, ker sem brez poželenja zaradi uničenja poželenja.”’

11. “Tathāgata, menihi, naj sprašujejo še naprej: ‘Ali je najti ali ne v Tathāgati kakršnakoli nečista stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho?’ Tathāgata bi odgovoril tako: ‘Nobenega nečistega stanja, prepoznanega skozi oko ali skozi uho ni najti v Tathāgati.’

12. Če se vpraša: ‘Ali se najde ali ne v Tathāgati kakršnakoli mešana stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho?’, bi Tathāgata odgovoril tako: ‘Ni mešanih stanj, ki se prepoznajo skozi oko ali skozi uho, ki bi jih našli v Tathāgati.’

13. Če se vpraša: ‘Ali se najde ali ne v Tathāgati čista stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho?’, bi Tathāgata odgovoril tako: ‘Čista stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho se najdejo v Tathāgati. So moja pot in moje področje, vendar se z njimi ne poistovetim.’

14. Menihi, da bi učenec slišal Dhammo, se naj obrne na učitelja, ki govori na tak način. Učitelj ga uči Dhammo z njenimi zaporedoma višjimi nivoji, z njenimi zaporedoma bolj vzvišenimi nivoji, z njenimi temnimi in svetlimi nasprotji. Ko učitelj uči Dhammo meniha na ta način, z direktnim poznavanjem določenega učenja tukaj v tej Dhammi, pride menih do zaključka o učenjih. On zaupa v učitelja: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način.’

15. Zdaj, če bi drugi vprašali tega meniha: ‘Kateri so razlogi častitega in kaj je njegov dokaz, ko pravi: “Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način”?’— bi ta menih upravičeno odgovoril tako: ‘Tu, prijatelji, sem se obrnil na Blaženega, da slišim Dhammo. Blaženi me je učil Dhammo z njenimi zaporedoma višjimi nivoji, z njenimi zaporedoma bolj vzvišenimi nivoji, z njenimi temnimi in svetlimi nasprotji. Ko me je Blaženi učil Dhammo na ta način, skozi direktnio poznavanje določenega učenja tukaj in v tej Dhammi, sem prišel do zaključka o učenjih. Zaupal sem učitelju: “Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način.”’

16. “Menihi, ko je bilo zaupanje kogarkoli posajeno, ukoreninjeno in utrjeno v Tathāgato skozi te razloge, pogoje in fraze pravijo, da je njegovo zaupanje podprto z razlogi, ukoreninjeno v viziji, trdno; ne premaga ga noben asket ali brahman ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli na svetu. Tako, menihi, tukaj je preiskava Tathāgate v skladu z Dhammo in tako je Tathāgata dobro preiskan v skladu z Dhammo.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Tathāgata – palijska beseda, ki jo je Buddha uporabljal, ko je govoril o sebi. Je tudi sinonim za arahanta, tega, ki je dosegel prebujenje.

[2] S telesnim dejanjem (skozi oko) in z govorom (skozi uho).

[3] Mešana stanja – obnašanje nekoga, ki se trudi očistiti svoje vedenje, vendar ni dosleden, zato je včasih njegovo obnašanje čisto, včasih pa nečisto.

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / julij 2014, rev. junij 2019

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)