(MN 27) Cūḷahatthipadopama Sutta - Kratko učenje o prispodobi o slonovi stopinji

 

1. To sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Takrat se je brahmin Džāṇussoṇī ob poldnevu peljal izven Sāvatthīja v popolnoma beli kočiji, ki so jo vlekle bele kobile. Zagledal je popotnika Pilotiko, ki je prihajal v daljavi in ga je vprašal: “Od kod prihaja, sredi dneva, mojster Vacchāyanov[1]?”

“Gospod, prihajam od asketa Gotame.”

“Kaj mojster Vacchāyanov misli o Gotamovi modrosti? Je on moder ali ni?”

“Gospod, kdo sem jaz, da bi poznal Gotamovo modrost? Gotovo moraš biti njemu enak, da poznaš Gotamovo modrost.”

“Mojster Vacchāyana resnično visoko hvali asketa Gotamo.”

“Gospod, kdo sem jaz, da bi hvalil asketa Gotamo? Asket Gotama je hvaljen od hvaljenih, kot najboljši med božanstvi in ljudmi.”

“Katere razloge vidi mojster Vacchāyanov, za tako trdno zaupanje v asketa Gotamo?” 

(ŠTIRJE ODTISI BUDDHE)

3. “Gospod, predpostavimo, da moder lovec slonov vstopi v gozd, kjer živijo sloni in v njem vidi odtis velike slonove noge, dolge in široke. On bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je noga velikega slonjega vodnika.’ Tako sem tudi, ko sem videl štiri odtise asketa Gotame, prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro pojasnil, Saṅgha prakticira na dober način.’ Katere štiri odtise?

4. Gospod, tukaj sem videl nekatere učene plemeniteže, ki so bili sposobni, izobraženi o učenjih drugih, tako ostri v njih kot strelec, ki s strelom razcepi las; potujejo brez cilja, kot tudi sedaj in s svojim ostrim razumom uničujejo poglede drugih. Ko so slišali: ‘Asket Gotama bo obiskal to in to vas ali mesto,’ pripravijo takšno vprašanje: ‘Šli bomo do asketa Gotame in mu postavili to vprašanje. Če je tako vprašan, bo odgovoril tako in bomo ovrgli njegovo učenje na tak način; in če je na tak način vprašan, bo na tak način odgovoril in bomo ovrgli njegovo učenje na tak način.’

Oni slišijo: ‘Asket Gotama je prišel obiskat to in to vas ali mesto.’ In gredo do asketa Gotame in asket Gotama jih pouči, vzpodbudi, navduši in jih razveseli z govorom o Dhammi. Ko so bili poučeni, spodbujeni, jim je bilo priporočeno in jim je bilo vzbujeno zanimanje in so se razveselili z govorom asketa Gotame o Dhammi, niso mogli storili drugega, kot da so ga vprašali, kako bi ovrgli njegovo doktrino? Dejansko, postali so njegovi učenci. Ko sem videl prvi odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je dobro razglasil Dhammo, Saṅgha prakticira na dober način.’

5. Videl sem nekatere učene brahmine, ki so bili pametni.… Dejansko, tudi oni so postali njegovi učenci. Ko sem videl ta drugi odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen.…’

6. Videl sem nekatere učene gospodarje, ki so bili pametni.… Dejansko, tudi oni so postali njegovi učenci. Ko sem videl ta tretji odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen.…’

7. Videl sem nekatere učene askete, ki so bili pametni.… Oni niso mogli narediti drugega, kot da so ga vprašali, kako naj bi ovrgli njegovo doktrino? Dejansko, prosili so asketa Gotamo, da jim dovoli, da gredo naprej od doma v brezdomstvo in on jim je to dovolil. Ne dolgo zatem so se pomenišili, bivali v samoti, v odmaknjenosti, marljivo, goreče in odločno s svojo realizacijo tega z direktnim vedenjem, tukaj in zdaj vstopili in bivali v tem vrhunskem cilju svetega življenja, zaradi česar pripadnik istega naroda upravičeno gre naprej od doma v brezdomstvo. Oni rečejo: ‘Skoraj smo se izgubili, skoraj smo propadli, čeprav smo nekoč trdili, da smo asketi, v resnici nismo bili asketi; trdili smo, da smo brahmini, čeprav v resnici nismo bili brahmini; trdili smo, da smo arahanti, čeprav v resnici nismo bili arahanti. Vendar, sedaj smo asketi, smo brahmini in smo arahanti.’ Ko sem videl ta četrti odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen.…’

Ko sem videl te štiri odtise asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’”

8. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Džāṇussoṇī sestopil iz svoje popolnoma bele kočije, ki so jo vlekle bele kobile, si uredil svojo zgornje oblačilo na eno ramo, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in trikrat vzkliknil: “Poklon Blaženemu, arahantu, popolno prebujenemu! Poklon Blaženemu, arahantu, popolno prebujenemu! Poklon Blaženemu, arahantu, popolno prebujenemu! Morda bom enkrat lahko srečal mojstra Gotamo in se z njim pogovoril.”

9. Potem je brahmin Džāṇussoṇī odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in ljubezniv pogovor končan, je sedel na stran in poročal o svojem celotnem pogovoru s popotnikom Pilotiko. Blaženi mu je rekel: “Na tej točki, brahmin, prispodoba o slonjem odtisu noge še ni bila zaključena v podrobnosti. O tem, kako je bila zaključena v podrobnosti, poslušaj in skrbno pazi na tisto, kar bom povedal.”—“Da, gospod,” je odgovoril brahmin Džāṇussoṇī. Blaženi je rekel:

(OPAŽANJA LOVCA)

10. “Brahmin, predpostavimo, da je lovec na slone vstopil v gozd in zagledal v gozdu odtis velike slonove noge, dolge in široke. Pametni lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V gozdu, kjer živijo sloni, obstajajo majhne slonice, ki puščajo velike odtise nog in to je lahko ena od njihovih stopinj. On sledi tem stopinjam in vidi v slonjem gozdu veliko slonjo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj. Pameten lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V gozdu s sloni so visoke slonice, ki imajo izrazite zobe in puščajo velike stopinje, in to je lahko ena od njihovih stopinj. On jim sledi dalje in vidi v slonjem gozdu veliko slonovo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj in sledi, narejene z okli. Pameten lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V gozdu s sloni so visoke slonice, ki imajo okle in puščajo velike stopinje, in to je lahko ena od njihovih stopinj. On jim sledi dalje in vidi v gozdu s sloni veliko slonovo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj in sledi, narejene z okli in odlomljene veje. In ko zagleda tega slonjega vodnika pri vznožju drevesa ali na odprtem, ko hodi, sedi ali leži, pride do zaključka: ‘To je ta velik slonji vodnik.’

(VODNIK TATHᾹGATA)

11. Tako tudi, brahmin, se Tathāgata pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprekosljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

(POT MENIHA)

12. Gospodar ali njegov sin ali nekdo, rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to prepričanje, meni takole: ‘Življenje doma je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.’ Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumeno obleko in gre naprej od doma v brezdomstvo.

13. Ko tako gre naprej in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti uničenje življenja, se vzdrži uničenja življenja; z odloženo palico in orožjem, skrbno, usmiljeno biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega, kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega, kar mu ni dano; jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano, ne krade, biva v čistosti. Z opustitvijo spolnih odnosov se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži grobe prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja; govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, tisti, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; on ne ponovi drugje, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih; tako je on tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalec prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govornik besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora; govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so za mnoge sprejemljive. Z opustitvijo praznega klepeta se vzdrži praznega klepeta; govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. Poje samo en obok na dan, vzdrži se jesti ponoči in izven pravilnega časa[2]. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okraskov, odišavljenja z vonjem in lepotičenja z mazili. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovih žit. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in nepremičnin. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, vezanja, razbojništva, ropanja in nasilja.

14. Zadovoljen je, da z obleko zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, krene na pot samo na tak način. Tako kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili, kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec in kamorkoli gre, vzame samo to s seboj. S posedovanjem tega agregata plemenite moralnosti, doživlja v sebi blaženost nedolžnosti.

15. Pri gledanju oblike z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti[3]. Če je pustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in nezadovoljstva. Prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesom ... Ko voha vonj z nosom ... Ko okusi okus z jezikom … Ko čuti otipljiv predmet s telesom ... Ko z umom opazi pojav, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če je pustil sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in nezadovoljstva. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, loti se zadržanja sposobnosti uma. Ko poseduje to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

16. Postane ta, ki deluje z zavedanjem ko gre naprej in ko se vrača; ki deluje z zavedanjem ko gleda naprej in gleda vstran; ki deluje z zavedanjem ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje z zavedanjem ko nosi svojo obleko in prenaša svojo zunanjo obleko in posodo; ki deluje z zavedanjem ko je, pije, žveči, in okuša; ki deluje z zavedanjem ko odvaja blato in urin; ki deluje z zavedanjem ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je v tišini.

17. Ko poseduje agregat plemenite moralnosti in plemenite sposobnosti zadržanja čutov in ko poseduje plemenito pozornost in jasno zavedanje, se zateče v osamljeno počivališče: v gozd, pod drevo, na goro, v grapo, pobočje, jamo na pobočju, na tla za odlaganje umrlih, pragozd, odprt prostor, kup slame.

18. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in se posveti pozornosti.
Z opustitvijo poželenja[4] po svetu biva z umom prostim poželenja; svoj um očisti poželenja.
Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; svoj um očisti zlovoljnosti in sovraštva.
Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti biva prost otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; svoj um očisti otopelosti in zaspanosti.
Z opustitvijo nemira in obžalovanja biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; svoj um očisti nemira in obžalovanja.
Z opustitvijo dvoma biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; svoj um očisti dvoma.

19. Ko je tako opustil teh pet preprek, nečistosti uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. To, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate, vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’[5]

20. Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi džhāni, v kateri ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti. Tudi to, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen .…’

21. Z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, menih biva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja srečo s telesom; vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ Tudi to, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen .…’

22. Z opustitvijo prijetnosti in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. Tudi to, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen .…’

23. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Tudi to, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen .…’

24. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k vedenju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Tudi to, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen .…’

25. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k vedenju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To je prenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

Tudi to, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate, vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’ Je v procesu, da pride do tega zaključka.

26. Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva želje po čutnosti, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’

Tudi to, brahmin, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate. Prav na tej točki je plemeniti učenec prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolno prebujen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način. In prav na tej točki, brahmin, je prispodoba slonove stopinje končana v podrobnosti.”

27. Ko je bilo to izrečeno, je brahmin Džāṇussoṇī rekel Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnili pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkrili to, kar je bilo skrito, pokazali pot temu, ki se je izgubil ali držali svetilko v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

Opombe

[1] Vacchāyana je ime Pilotikovega rodu.

[2] V skladu z Vinayo je pravilni čas hranjenja za menihe med zoro in poldnevom. Od poldneva pa do naslednje zore je dovoljeno samo uživanje pijač in nekaterih zdravil.

[3] Znaki (nimitta) so pomembne kvalitete objekta, ki takrat, ko se jih nepazljivo oklepaš, lahko vzpodbudijo onesnažene misli; posebnosti (anubyañjana) so detajli, ki pritegnejo tvojo pozornost, kadar ne zadržiš svojih čutov. “Poželenje in nezadovoljstvo” (abhijjhā-domanassa) pomenijo alternativne reakciji poželenja in nezadovoljstva, privlačnosti in odbojnosti proti čutnim objektom.

[4] Tukaj je poželenje(abhijjhā) sinonim za čutno željo (kāmacchanda), prvo od petih ovir. Ta celoten odlomek obravnava premagovanje petih ovir.

[5] On ne pride do takega zaključka, ker džhāne, kakor tudi prva dva višja znanja (ki sledita), niso edinstvene za Buddhovo učenje.

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / september 2015, rev. avgust 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana