(MN 93) Assalāyana Sutta - Mladeniču Assalāyanu

 

1.Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Ob tem času se je zaradi poslov ali česa drugega, petsto brahmanov iz različnih provinc zadrževalo v Sāvatthīju. Ti brahmani so si mislili: “Asket Gotama zagovarja čistost za vse štiri kaste.[1] Kdo je sposoben razpravljati z njim o tej trditvi?”

3. Ob tej priložnosti se je v Sāvatthīju zadrževal brahmanski učenjak po imenu Assalāyana. Mlad, s pobrito glavo, star šestnajst let, je bil mojster treh Ved z njihovimi besedili, liturgijo, fonetiko, etimologijo in zgodovino kot peto; bil je strokovnjak v filologiji in slovnici, v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji za Velikega moža. Brahmani so pomislili: “Tu v Sāvatthīju je mladi brahmanski učenjak z imenom Assalāyana. Mlad … popolno podkovan v naravni filozofiji in v znamenjih za Velikega moža. On bo sposoben razpravljati z asketom Gotamo o tej trditvi.”

4. Tako so brahmani odšli k brahmanskemu učenjaku Assalāyanu in mu rekli: “Mojster Assalāyana, asket Gotama zagovarja čistost za vse štiri kaste. Naj mojster Assalāyana gre in oporeka asketu Gotami o tej izjavi.”

Ko je bilo to rečeno, je brahmanski učenjak Assalāyana odgovoril: “Gospodje, asket Gotama je ta, ki govori Dhammo. S temi, ki govorijo Dhammo, je težko razpravljati. Z asketom Gotamo nisem sposoben razpravljati o tej izjavi.”

Drugič so mu brahmani rekli: "Mojster Assalāyana, asket Gotama zagovarja čistost za vse štiri kaste. Naj mojster Assalāyana gre in oporeka asketu Gotami o tej izjavi. Ker, mojster Assalāyana je zaključil urjenje za popotnika."

Drugič je brahmanski učenjak Assalāyana odgovoril: “Gospodje, asket Gotama je ta, ki govori Dhammo. S temi, ki govorijo Dhammo, je težko razpravljati. Z asketom Gotamo nisem sposoben razpravljati o tej izjavi.”

Tretjič so mu brahmani rekli: "Mojster Assalāyana, ta asket Gotama zagovarja čistost za vse štiri kaste. Naj mojster Assalāyana gre in oporeka asketu Gotami o tej izjavi. Ker, mojster Assalāyana je zaključil urjenje za popotnika. Naj mojster Assalāyana ne bo premagan, ne da bi se niti boril.”

Ko je bilo to rečeno, jim je brahmanski učenjak Assalāyana odgovoril: “Sigurno, gospodje, nisem vas zadovoljil, ko sem rekel: ‘Asket Gotama je ta, ki govori Dhammo.’ S temi, ki govorijo Dhammo, je težko razpravljati. Z asketom Gotamo nisem sposoben razpravljati o tej izjavi. Pa vendar, gospodje, na vaš ukaz bom šel.”

5. Brahmanski učenjak Assalāyana je odšel z velikim številom brahmanov do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan je sedel na stran in rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, brahmani govorijo: ‘Brahmani so najvišja kasta, ostale kaste so manjvredne; brahmani so kasta najsvetlejše polti, vse druge kaste so temnejše; samo brahmani so očiščeni, ne pa nebrahmani; samo brahmani so sinovi Brahme, potomci Brahme, rojeni iz njegovih ust, rojeni iz Brahme, ustvarjeni iz Brahme, dediči Brahme.’ Kaj pravi mojster Gotama o tem?”

“Assalāyana, za brahmanske ženske se vidi, da imajo menstruacijo, postanejo noseče, rodijo in dojijo.[2] In čeprav so ti brahmani rojeni iz trebuha, pravijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... samo brahmani so sinovi Brahme, potomci Brahme, rojeni iz njegovih ust, rojeni iz Brahme, ustvarjeni iz Brahme, dediči Brahme.’”

6. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmani še vedno mislijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Si slišal, da v grški deželi in Kambodži[3] in v drugih tujih deželah obstajajo le dve kasti, gospodarji in sužnji in da gospodarji postanejo sužnji in sužnji postanejo gospodarji?”

“Tako sem slišal, gospod.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmani v tem primeru pravijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

7. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmani še vedno mislijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana?[4] Recimo, da bi plemeniti ubijal živa bitja, jemal kar mu ni dano, se neprimerno obnašal v spolnosti, lažnivo, zlonamerno, ostro govoril, opravljal, bil pohlepen, ima zloben um in napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bi [verjetno] ponovno pojavil v stanje bede, na slabo mesto, v nižji svet, v pekel – in ne kot brahman? Recimo da bi trgovec … delavec ubijal živa bitja … in imel napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bi [verjetno] ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu – in ne kot brahman?”

“Ne, mojster Gotama. Čeprav je plemeniti ali brahman ali trgovec ali delavec – ta iz vseh štirih kast, ki bi ubil živa bitja … in imel napačen pogled, se bi ob razpadu telesa, po smrti, [verjetno] ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s pomočjo česa [avtoritete] brahmani v tem primeru rečejo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

8. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmani še vedno mislijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da se brahman vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, neprimernega obnašanja v spolnosti, lažnivega, zlonamernega, ostrega govora, opravljanja, in ni pohlepen, ima um brez zlobe in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bo [verjetno ] ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu – in ne kot plemeniti ali trgovec ali delavec?”

“Ne, mojster Gotama. Tako plemeniti, brahman, trgovec ali delavec – ta iz vseh štirih kast, ki se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilni pogled, se bo ob razpadu telesa, po smrti, [verjetno] ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmani v tem primeru pravijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

9. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmani še vedno mislijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Je samo brahman sposoben razvijati srce dobrohotnosti do te pokrajine, brez sovraštva in brez zlobnosti, in ne plemeniti ali trgovec ali delavec?”

“Ne, mojster Gotama. Tako plemeniti, brahman, trgovec ali delavec – ti iz vseh štirih kast so sposobni razvijanja srca dobrohotnosti do te pokrajine, brez sovraštva in brez zlobnosti.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmani v tem primeru pravijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

10. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmani še vedno mislijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Je samo brahman sposoben vzeti kopalno krtačo in milo, iti do reke in iz sebe sprati prah in umazanijo, in ne plemeniti ali trgovec ali delavec?”

“Ne, mojster Gotama. Tako vojščak, brahman, trgovec ali delavec – ti iz vseh štirih kast so sposobni vzeti kopalno krtačo in milo, iti do reke in iz sebe sprati prah in umazanijo.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmani v tem primeru pravijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

11. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmani še vedno mislijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da posvečeni plemeniti kralj zbere tu sto mož različnega porekla in jim reče: ‘Gospodje, naj ti, ki so bili rojeni v rodu plemenitih ali v brahmanskem ali v kraljevem rodu, vzamejo pet paličic lesa sāle, lesa salale, sandalovega lesa ali padumakovega lesa in prižgejo ogenj in naredijo toploto. In naj prav tako vsak, ki je bil rojen v rodu izobčencev, v rodu lovcev, v rodu pletilcev vrbja, v rodu kolarjev ali v rodu smetarjev, vzame pet paličic narejenih iz lesa korita za pse ali za prašiče, iz smetnjaka ali iz lesa ricinusa in jih prižge in napravi toploto.’

Kaj misliš, Assalāyana? Ko je ogenj prižgan in narejena toplota s strani nekoga iz prve skupine, bo imel ta ogenj plamen, barvo in sevanje in ali bi bilo mogoče, da bi ga uporabili za to, za kar se uporablja ogenj, medtem ko bi ogenj, ki ga prižge in naredi toploto nekdo iz druge skupine, ne imel plamena, barve in ne sevanja in ga ne bi mogli uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj?”

“Ne, mojster Gotama. Ko nekdo iz prve skupine prižge ogenj in se naredi toplota, bo ta ogenj imel plamen, barvo in sevanje in ga bo mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj. In ko nekdo iz druge skupine prižge ogenj in naredi toploto, bo tudi ta ogenj imel plamen, barvo in sevanje in ga bo mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj. Vsak ogenj ima plamen, barvo in sevanje in vsak ogenj je mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmani v tem primeru pravijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

12. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmani še vedno mislijo: ‘Brahmani so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da bi mladec plemenitih živel z brahmanskim dekletom in bi se iz njune zveze rodil sin. Naj bi se sin, rojen iz mladca plemenitih in brahmanskega dekleta, štel za plemenitega po očetu ali brahmana po materi?”

“On se lahko šteje za oboje, mojster Gotama.”

13. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da bi mladi brahman živel z dekletom plemenitih in bi se iz njune zveze rodil sin. Ali naj bi se sin, rojen iz brahmanskega mladeniča in dekleta plemenitih, šteje za plemenitega po materi ali brahmana po očetu?”

“On se lahko šteje za oboje, mojster Gotama.”

14. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da bi se kobila parila s samcem osla in bi se kot rezultat rodilo žrebe. Ali se naj bi žrebe štelo za konja po materi ali za osla po svojem očetu?”

“To je mula, mojster Gotama, ker ne spada v nobeni od obeh vrst. V tem zadnjem primeru vidim razliko, vendar ne vidim razlike v nobenem od prejšnjih primerov.”

15. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da sta dva brahmanska študenta, ki sta brata, rojena od iste matere, in je eden marljiv in inteligenten in drugi niti marljiv niti inteligenten. Katerega od obeh bi brahmani najprej nahranili na pogrebni pogostitvi ali pri obredni daritvi ali pri žrtveni gostiji ali pri pojedini za goste?”

“Ob takih priložnostih, bi brahmani najprej nahranili tistega, ki je marljiv in inteligenten, mojster Gotama; ker kako bi to, kar je dano temu, ki ni niti priden niti marljiv, prineslo dober plod?”

16. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da sta dva študenta brahmana, ki sta brata, rojena od iste matere, in je eden marljiv in inteligenten, vendar nemoralen in slabega karakterja in eden niti marljiv niti inteligenten, vendar kreposten in dobrega karakterja. Katerega od njih bi brahmani najprej nahranili na pogrebni pogostitvi ali pri obredni daritvi ali pri žrtveni gostiji ali pri pojedini za goste?” 

“Ob takih priložnostih, bi brahmani najprej nahranili tistega, ki ni niti marljiv niti inteligenten, ampak kreposten in dobrega karakterja, mojster Gotama; ker kako bi to, kar je dano temu, ki je nemoralen in slabega karakterja, prineslo dober plod?” 

17. “Prvič, Assalāyana, zavzel si svoje stališče o rojstvu, potem si zavzel svoje stališče o učenju iz svetih tekstov in potem si prišel do tega, da zavzameš stališče na pravi osnovi, da je očiščenje za vse štiri kaste, kakor sem ga jaz opisal.” 

Ko je bilo to rečeno, je brahmanski učenjak Assalāyana obsedel tih in pretresen, povešenih ramen in spuščene glave, bil je slabe volje in brez odziva. Ko ga je videl takega, mu je Blaženi rekel:

18. "Nekoč, Assalāyana, ko se je sedem brahmanskih vedežev skupaj posvetovalo v hišicah iz listja v gozdu, se je v njih pojavil ta škodljiv pogled: 'Brahmani so najboljša kasta … so dediči Brahme.' To je slišal vedež Devala Skrivnostni. Uredil si je svoje lase in brado, se oblekel v rumena oblačila, obul močne sandale, vzel zlato palico in se pojavil na dvorišču sedmih brahmanskih vedežev. Ko je hodil gor in dol po dvorišču sedmih brahmanskih vedežev, je vedež Devala Skrivnostni takole spregovoril: "Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahmanski vedeži? Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahmanski vedeži?" Sedem brahmanskih vedežev je pomislilo: 'Kdo hodi gor in dol po dvorišču sedmih brahmanskih vedežev in kot vaški tepec govori: "Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahmanski vedeži? Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahmanski vedeži?" Dajmo ga prekleti!' Sedem brahmanskih vedežev je preklelo vedeža Devalo Skrivnostnega: 'Bodi mrtev, ničvrednež! Bodi mrtev, ničvrednež!' Toda bolj, ko so ga sedmi brahmanski vedeži preklinjali, bolj lep, čudovit in postaven je postajal vedež Devala. Sedem brahmanskih vedežev je pomislilo; 'Naše asketstvo je zaman, naše sveto življenje je brezplodno; ko smo prej kogarkoli prekleli: "Bodi mrtev, ničvrednež! Bodi mrtev, ničvrednež!" je on vedno umrl; toda bolj ko preklinjamo tega, bolj lep, čudovit in postaven postaja.'

'Gospodje, vaš asketizem ni zaman in vaše sveto življenje ni brezplodno. Gospodje, znebite se vašega sovraštva do mene.'

'Mi opuščamo naše sovraštvo do tebe, gospod. Kdo si?'

'Ste slišali za vedeža Devalo Skrivnostnega, gospodje?' - 'Da, gospod.' - 'Jaz sem ta.'

Potem je sedem brahmanskih vedežev odšlo do vedeža Devale Skrivnostnega in se mu poklonilo. Ta jim je rekel: 'Slišal sem, da ko je sedem brahmanskih vedežev prebivalo v hiškah iz listja, se je v njih pojavil ta škodljivi pogled: "Brahmani so najboljša kasta ... dediči Brahme."' - 'Tako je, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, če je mati, ki vas je rodila, šla le z brahmanom in nikoli z nebrahmanom?' - 'Ne, gospod. '

'Toda, gospodje, ali veste, če je vaše matere mati in njih sedem generacij nazaj, šla samo z brahmani in nikoli z nebrahmani?' - 'Ne, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, če je oče, ki vas je zaplodil, šel samo z brahmansko žensko in nikoli z nebrahmansko žensko?' - 'Ne, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, če je oče vašega očeta in njih sedem generacij nazaj, šel samo z brahmansko žensko in nikoli z nebrahmansko žensko?' - 'Ne, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, kako se zgodi sestop embrija?'

'Gospod, mi vemo, kako se zgodi sestop embrija. Gre za združitev matere in očeta, in mati je plodna in gandhabba je prisotna. Tako se dogodi sestop embrija skozi združitev teh treh stvari.'[5]

'Potem, gospodje, ali veste zagotovo, če je gandhabba plemeniti ali brahman ali trgovec ali delavec?'

'Gospod, mi ne vemo zagotovo če je gandhabba plemeniti ali brahman ali trgovec ali delavec.'

'Ker je to tako, gospodje, potem kaj ste?'

'Ker je to tako, gospod, mi ne vemo, kaj smo.'

Sedaj, Assalāyana, celo teh sedem brahmanskih vedežev, ko so bili izprašani in navzkrižno zaslišani od vedeža Devale Skrivnostnega o njihovi lastni trditvi o rojstvu, je to bilo nesposobno podpreti. Ampak kako bi ga ti, ki sem te izprašal in navzkrižno zasliševal o tvoji obrambi rojstva, bil sposoben podpreti. Ti, ki se zanašaš na učenja učiteljev, nisi [niti primeren biti] njihov pomočnik Puṇṇa."[6]

19. Ko je bilo to rečeno je brahmanski učenjak Assalāyana rekel Blaženemu: "Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo obrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazali pot temu, ki se je izgubil ali držali svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Saṅghi. Od danes, naj se me mojster Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče do konca življenja.” 

 

Opombe

[1] Argument v korist te teze je predstavljen v MN 90:10 -12

[2] Ta trditev ima namen pokazati, da so brahmani rojeni iz žensk, kakor so tudi druga človeška bitja in zato ni podlage za njihovo trditev, da so rojeni iz Brahmovih ust.

[3] Grški svet tistega časa so imenovali Yona. Kambodža je bila dežela na severozahodu indijske "Srednje dežele."

[4] Argument v točkah 7-8 je v bistvu identičen s tistim v MN84.

[5] Kot v MN38:26. Upoštevaj, da dialog čisto spodaj uvaja pomen gandhabbe kot umrlega bitja, ki se bo prerodilo. Gandghabba spada v nižji svet božanstev.

[6] MA: Puṇṇa je bilo ime služabnika sedmih vedežev, ki jim je kuhal in stregel jedi.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2015, rev. februar 2021

 

(CC) SloTheravada, 2020

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information