(MN 95) Cankī Sutta – Cankīju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval po deželi Kosālan z veliko skupino menihov in prišel do vasi kosālanskih brahminov, imenovano Opasāda. Tam se je Blaženi zadrževal v Božanskem gaju, v gaju dreves sāla, proti severu Opasāde.

2. Ob tem času je brahmin Cankī vladal Opasādi, kronski posesti, prepolni živih bitij, bogati s travniki, gozdovi, rekami in žitom, ki je bila kraljevski dar, sveto darilo, ki mu ga je poklonil kralj Pasenadi iz Kosale.

3. Brahmini iz Opasāde so slišali: “Asket Gotama, sin Sakyanov, ki je šel naprej v meništvo iz naroda Sakya, je potoval po deželi Videhanov z veliko skupino menihov, s petsto menihi. Dober glas o mojstru Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in ravnanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je treba ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blagoslovljen. On razodeva ta svet s svojimi božanstvi, svojimi Mārami in svojimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, z njenimi princi in ljudmi, kar je sam dosegel z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in načinom izražanja in on odkriva sveto življenje, ki je popolno dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

4. In brahminski gospodarji iz Opasāde so se napotili iz Opasāde v skupinah in trumah proti severu, do Božanskega gaja, gaja dreves sāla.

5. Ta čas je bil Cankī v zgornjo etažo svoje plače na opoldanskem počitku. Tam je zagledal brahminske gospodarje iz Opasāde, ki so bili namenjeni iz Opasāde v skupinah in trumah proti severu, do Božanskega gaja, gozdička dreves sāla. Ko jih je videl, je vprašal svojega ministra: “Dobri minister, zakaj so se brahminski gospodarji iz Opasāde napotili v skupinah in trumah proti severu, do Božjega gaja, gozdička dreves sāla?”

6. “Gospod, tam je asket Gotama, sin Sakyanov, ki je šel naprej iz naroda Sakya, ki je potoval po kosālanski deželi z veliko skupino menihov, s petsto menihi. Dober glas o mojstru Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je treba ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blagoslovljen. On razodeva ta svet s svojimi božanstvi, svojimi Mārami in svojimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, z njenimi princi in ljudmi, kar je sam dosegel z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in načinom izražanja in on odkriva sveto življenje, ki je popolno dovršeno in prečiščeno. Oni gredo obiskati tega mojstra Gotamo.”

“Potem, dobri minister, pojdi do brahminskih gospodarjev iz Opasāde in jim reci: ‘Gospodje, brahmin Cankī pravi tole: “Prosim počakajte gospodje. Brahmin Cankī bo tudi šel obiskati asketa Gotamo.”’”

“Da, gospod,” je odgovoril minister in odšel brahminskim gospodarjem povedati to sporočilo.

7. Takrat se je petsto brahminov iz različnih dežel zadrževalo pri Opasādi zaradi tega ali onega posla. Slišali so: “Brahmin Cankī, je bilo rečeno, gre obiskati asketa Gotamo.” Potem so odšli do brahmina Cankīja in ga vprašali: “Gospod ali je res, da greste obiskati asketa Gotamo?”

“Tako je, gospodje. Jaz grem obiskati asketa Gotamo.”

8. “Gospod, ne odidite na obisk asketa Gotame. Ne spodobi se, mojster Cankī, da vi odidete na obisk k asketu Gotami; za asketa Gotamo se spodobi, da pride in vas obišče. Vi, gospod, ste dobro rojeni po obeh straneh, čistega rodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacij nazaj, neizpodbitno in brezhibno, glede na rojstvo. Ker je to tako, mojster Cankī, ni primerno za vas, da greste obiskati asketa Gotamo. Prej je primerno za asketa Gotamo, da pride in vas obišče. Vi, gospod, ste bogati, z velikim bogastvom in velikim premoženjem. Vi, gospod, ste mojster treh Ved z njihovimi besednjaki, liturgijo, glasoslovjem in etimologijo in zgodovino. Vešč v filologiji in slovnici, ste v celoti seznanjeni z naravno filozofijo in o telesnih znamenjih Velikega človeka. Vi, gospod, ste lepi, ljubki in elegantni, vaš videz je najvišje lepote, ste vzvišene lepote in vzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče. Vi, gospod, ste kreposten, zrel v kreposti, imate zrelo krepost. Vi, gospod, ste dober govornik z dobrim nastopom; vi govorite besede, ki so vljudne, razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Vi, gospod, poučujete učitelje mnogih in vi učite recitirati himne tristo brahminskim študentom. Vi, gospod, ste čaščen, upoštevan, spoštovan, občudovan in čislan od kralja Pasenadija iz Kosale. Vi, gospod, ste čaščen, upoštevan, spoštovan, občudovan in čislan od brahmina Pokkharasātija. Vi, gospod, vladate Opasādi, kronski posesti, prepolni živih bitij … svetemu darilu, ki vam ga je poklonil kralj Pasenadi iz Kosale. Ker je to tako, mojster Cankī, za vas ni primerno, da greste na obisk k asketu Gotami; prej je primerno za asketa Gotamo, da pride in vas obišče.”

(CANKIJEVA HVALA BUDDHE)

9. Ko je to bilo rečeno, je brahmin Cankī rekel tem brahminom: “Zdaj pa, gospodje, poslušajte me, zakaj je primerno zame, da grem obiskati mojstra Gotamo in zakaj ni primerno za mojstra Gotamo, da me obišče. Gospodje, asket Gotama je dobro rojen po obeh straneh, čistega rodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacij nazaj, neizpodbitno in brezhibno glede na rojstvo. Ker je to tako, gospodje, ni primerno za mojstra Gotamo, da pride in me obišče; prej je primerno zame, da grem in obiščem mojstra Gotamo. Gospodje, asket Gotama je odšel naprej in zapustil veliko zlata in plemenitih kovin, shranjenih v shrambah in skladiščih. Gospodje, asket Gotama je odšel naprej od doma v brezdomstvo ko je bil še mlad, črnolas mladenič, obdarjen z blagoslovom mladosti, v najboljših letih. Gospodje, asket Gotama si je obril lase in brado, se oblekel v rumeno haljo in odšel od doma v brezdomstvo, čeprav sta njegova mati in oče želela drugače in sta zato jokala. Gospodje, asket Gotama je lep, ljubek in eleganten, njegov videz je najvišje lepote, je vzvišene lepote in vzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče. Gospodje, asket Gotama je kreposten, s plemenito krepostjo, s celostno krepostjo, ima celostno krepost. Gospodje, asket Gotama je dober govorec, z dobrim nastopom; govori besede, ki so vljudne, razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Gospodje, asket Gotama je učitelj učiteljev mnogih. Gospodje, asket Gotama je brez čutnega poželenja in brez osebne nečimrnosti. Gospodje, asket Gotama ima nauk o učinkovanju morale, nauk o učinkovanju morale dejanj; on ne išče nobene škode za skupnost brahminov. Gospodje, asket Gotama je odšel iz bogate družine, iz plemiške družine, iz ene od prvotnih plemiških družin. Gospodje, asket Gotama je odšel iz bogate družine, ki ima veliko bogastva in velike posesti. Gospodje, ljudje prihajajo iz oddaljenih kraljestev in oddaljenih območij, da sprašujejo asketa Gotamo. Gospodje, več tisoč božanstev je odšlo po zatočišče do konca življenja k asketu Gotami. Gospodje, dober glas o asketu Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Gospodje, asket Gotama ima dvaintrideset znamenj Velikega človeka. Gospodje, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadha in njegova žena in otroci so šli po zatočišče do konca življenja k asketu Gotami. Gospodje, kralj Pasenadi iz Kosale in njegova žena in otroci so odšli po zatočišče do konca življenja k asketu Gotami. Gospodje, brahmin Pokkharasāti in njegova žena in otroci so odšli po zavetišče do konca življenja k asketu Gotami. Gospodje, asket Gotama je prispel v Opasādo in živi pri Opasādi v Božanskem gaju, v gaju dreves sāla, proti severu Opasāde. Vsi asketi ali brahmini, ki pridejo v naše mesto so naši gostje in goste bi morali častiti, upoštevati, spoštovati in občudovati. Asket Gotama je prispel v Opasādo, je naš gost in kot gost naj bo od nas čaščen, upoštevan, spoštovan in občudovan. Ker je to tako, gospodje, ni primerno za mojstra Gotamo, da pride k meni na obisk; prej je primerno zame, da odidem na obisk k mojstru Gotami.

Gospodje, toliko vem o slavi mojstra Gotame, vendar slava mojstra Gotame ni omejena s tem, ker je slava mojstra Gotame nemerljiva. Ker mojster Gotama poseduje vsakega od teh dejavnikov, zanj ni primerno, da me obišče; prej je primerno zame, da odidem na obisk k mojstru Gotami. Zato, gospodje, pojdimo vsi na obisk asketa Gotame.”

10. In brahmin Cankī je skupaj z veliko družbo brahminov odšel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in ljubezniv pogovor končan, je sedel na stran.

(KAPATHIKOVA VPRAŠANJA O RESNICI)

11. Ob tej priložnosti je Blaženi sedel in zaključeval družaben pogovor z nekimi zelo visokimi brahmini. Ta čas je v tej skupini sedel tudi brahminski študent, po imenu Kāpaṭhika. Mlad, s pobrito glavo, star šestnajst let, je bil mojster treh Ved z njenimi besednjaki, liturgijo, glasoslovjem in etimologijo ter njihovimi zgodovinami; vešč v filologiji in slovnici je bil v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji Velikega človeka. Medtem ko so se zelo visoki brahmini pogovarjali z Blaženim, je pogosto prekinjal in motil njihov pogovor. Potem je Blaženi tako ukoril brahminskega študenta Kāpaṭhika: “Naj častiti Bhāradvādža ne prekinja in moti pogovor zelo visokih brahminov, medtem ko se pogovarjajo. Naj častiti Bhāradvādža počaka, dokler pogovor ni končan.”

Ko je bilo to rečeno je brahmin Cankī rekel Blaženemu: “Naj mojster Gotama ne graja brahminskega študenta Kāpaṭhika. Brahminski študent Kāpaṭhika je pripadnik naroda, je zelo učen, ima dober nastop, je moder; sposoben je sodelovati v razpravi z mojstrom Gotamo.”

12. Blaženi je pomislil: “Zagotovo, ker ga brahmini tako častijo, mora biti brahminski študent Kāpaṭhika dovršen v spisih treh Ved.”

Brahminski študent Kāpaṭhika je pomislil: “Ko me asket Gotama zagleda, mu bom postavil vprašanje.”

Potem je poznavajoč v svojem umu kaj misli brahminski študent Kāpaṭhika, Blaženi obrnil svoje oko proti njemu. Takrat je brahminski študent Kāpaṭhika pomislil: “Asket Gotama se je obrnil proti meni. Kaj ko bi mu postavil vprašanje.” In je rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, v zvezi s starodavnimi brahmanskimi hvalnicami, ki so se ohranile preko ustne predaje in v pisnih zbirkah, so brahmini prišli do dokončnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Kaj lahko mojster Gotama reče o tem?”

13. “Bhāradvādža, je med temi brahmini en sam brahmin, ki reče tako: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Bhāradvādža, je med temi brahmini en sam učitelj ali en sam učitelj učiteljev, sedem generacij učiteljev nazaj, ki pravi tako: To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Bhāradvādža, starodavni brahminski preroki, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic, katerih starodavne hvalnice, ki so bile prej recitirane, izrečene in sestavljene, brahmini dandanes še vedno recitirajo in ponavljajo, ponavljajo, kar je bilo rečeno in recitirano in recitirajo, kar je bilo recitirano – to so: Aṭṭhaka, Vāmaka, Vāmadeva, Vesāmitta, Yamataggi, Angirasa, Bhāradvādža, Vāseṭṭha, Kassapa in Bhagu – ali so tudi ti starodavni brahminski preroki rekli: ‘Mi to vemo, mi to razumemo: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Torej, Bhāradvādža, izgleda, da med brahmini ni niti enega samega brahmina, ki pravi: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.’ In med brahmini ni niti enega učitelja ali učitelja učiteljev, sedem generacij učiteljev nazaj, ki pravi: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.’ In starodavni brahminski preroki, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic … celo ti starodavni brahminski preroki niso rekli: ‘Mi vemo, mi to razumemo: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Recimo, da imamo kolono slepih mož, ki se držijo eden drugega: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Tako tudi, Bhāradvādža, z ozirom na njihovo izjavo se zdi, kot da bi bili brahmini podobni koloni slepih mož: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Kaj misliš, Bhāradvādža, ker je tako ali se ne izkaže, da je vera brahminov neutemeljena?”

14. “Brahmini častijo to ne samo zaradi vere, mojster Gotama. Oni to častijo tudi zaradi ustnega izročila.”

“Bhāradvādža, najprej si zavzel stališče na osnovi vere, sedaj pa govoriš o ustnem izročilu. Obstaja pet stvari, Bhāradvādža, ki se lahko izkažejo v dveh različnih načinih tukaj in zdaj. Katerih pet? Vera, pritrjevanje, ustno izročilo, razumsko poznavanje in sprejemanje pogledov z razmišljanjem. Teh pet stvari se lahko izkaže v dveh različnih načinih tukaj in zdaj. Nekaj se lahko v popolnosti sprejme zaradi vere, čeprav je ta morda prazna, votla in napačna; vendar nekaj drugega ni mogoče v celoti sprejeti z vero, čeprav je to lahko dejansko, resnično in nezmotljivo. Pa vendar, nečemu se lahko popolnoma pritrdi … dobro prenese … dobro preudari … dobro premisli, pa vendar je lahko to prazno, votlo in napačno; vendar, nekaj drugega se ne da dobro premisliti, pa je lahko dejansko, resnično in nezmotljivo. [Pod temi pogoji] ni primerno za modrega moža, ki ohranja resnico, da pride do končnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.”

15. “Toda, mojster Gotama, na kak način se ohranja resnica? Kako ohraniš resnico? Mi sprašujemo mojstra Gotamo o ohranjevanju resnice.”

“Če ima človek vero, Bhāradvādža, ohrani resnico, ko pravi: ‘Moja vera je taka’; toda on še ne pride do končnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Na ta način, Bhāradvādža, je ohranjevanje resnice; na tak način on ohrani resnico; na tak način mi opišemo ohranjevanje resnice. Toda to še ni odkritje resnice.

Če oseba nekaj odobri … če sprejme ustno izročilo … če [sprejme zaključek, ki temelji na] razumskem poznavanju. . . če sprejme pogled z razmišljanjem, ohrani resnico, ko reče: ‘Moje sprejemanje pogleda z razmišljanjem je tako’; toda on še ne pride do končnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Na ta način tudi, Bhāradvādža, je ohranjanje resnice; na ta način on ohranja resnico; na ta način opišemo ohranjanje resnice. Toda to še ni odkritje resnice.”

16. “Na ta način, mojster Gotama, obstaja ohranjevanje resnice; na ta način oseba ohrani resnico; na ta način prepoznamo ohranjevanje resnice. Ampak na kakšen način, mojster Gotama, se odkrije resnica? Na kakšen način odkriješ resnico? Mojstra Gotamo sprašujemo o odkritju resnice.”

17. “Bhāradvādža, menih lahko živi v bližini neke vasi ali mesta. Gospodar ali gospodarjev sin gre k njemu in ga preverja glede treh vrst stanj: glede stanj, ki temeljijo na poželenju, glede stanj, ki temeljijo na jezi in glede stanj, ki temeljijo na zablodi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na poželenju, tako da bi z njegovim umom obsedenim s temi stanji, takrat ko ne ve, lahko rekel: “Jaz vem,” ali takrat, ko ne bi videl, lahko rekel: “Jaz vidim,” ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in trpljenje za dolgo časa?’ Ko ga tako preiskuje, pride do vedenja: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na poželenju. Telesno obnašanje in govorno obnašanje tega častitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva poželenje. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka, jo je težko videti in težko razumeti, je miroljubna in vzvišena, nedosegljiva zgolj z razmišljanjem, nežna, ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom poželenja.’

18. Ko ga je raziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na poželenju, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo na sovraštvu: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na sovraštvu, tako da bi z njegovim umom obsedenim s temi stanji … ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in trpljenje za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vedenja: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na sovraštvu. Telesno obnašanje in verbalno obnašanje tega častitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva sovraštvo. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka … ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom sovraštva.’

19. Ko ga je raziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na sovraštvu, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo na zablodi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na zablodi, tako da bi z njegovim umom obsedenim s temi stanji … ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in trpljenje za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vedenja: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na zablodi. Telesno obnašanje in govorno obnašanje tega častitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva zabloda. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka … ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom zablode.’

20. Ko ga je preiskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na zablodi, je dobil zaupanje vanj; napolnjen z zaupanjem, ga obišče in mu izkaže spoštovanje; ko mu je izkazal spoštovanje, mu prisluhne; ko mu prisluhne, sliši Dhammo; ko sliši Dhammo, si jo zapomni in proučuje pomen učenja, ki si ga je zapomnil; ko prouči njegov pomen, razumsko sprejema ta učenja; ko razumsko sprejema ta učenja, se v njem pojavi gorečnost; ko se pojavi gorečnost, uporabi svojo voljo; ko uporabi svojo voljo, temeljito preiskuje; ko temeljito preišče, si prizadeva; z odločnim prizadevanjem spozna s telesom dokončno resnico in jo vidi s prodirajočo modrostjo. Na ta način, Bhāradvādža, se odkrije resnica; na tak način odkriješ resnico; na tak način opišemo odkritje resnice. Ampak to še vedno ni dokončna dosega resnice.”

21. “Na tak način, mojster Gotama, se odkriva resnica; na tak način odkriješ resnico; na tak način spoznamo odkritje resnice. Toda na kakšen način, mojster Gotama, se končno pride do resnice? Na kakšen način končno prideš do resnice? Mojstra Gotamo sprašujemo o končnem prihodu do resnice.”

“Končni prihod do resnice, Bhāradvādža, leži v ponavljanju, razvoju in gojenju teh istih stvari. Na tak način, Bhāradvādža, obstaja končni prihod do resnice; na tak način končno prispeš do resnice; na tak način opišemo končen prihod do resnice.”

22. “Na ta način, mojster Gotama, obstaja končen prihod do resnice; na ta način končno prideš do resnice; na ta način prepoznamo končen prihod do resnice. Ampak kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za končni prihod do resnice? Mojstra Gotamo sprašujemo o stvari, ki je najbolj koristna za končen prihod do resnice.”

“Prizadevanje je najbolj koristno za dokončen prihod do resnice, Bhāradvādža. Če si ne prizadevaš, ne boš dokončno prišel do resnice; če si prizadevaš, prideš dokončno do resnice. Zato je prizadevanje najbolj koristno za dokončen prihod do resnice.”

23. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za prizadevanje? Mojstra Gotamo sprašujemo o stvari, ki je najbolj koristna za prizadevanje.”

“Skrbno preiskovanje je najbolj koristno za prizadevanje, Bhāradvādža. Če skrbno ne preiskuješ, si ne boš prizadeval; toda, ker skrbno preiskuješ, si prizadevaš. Zato je skrbno preiskovanje najbolj koristno za prizadevanje.”

24. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za skrbno preiskovanje? Mojstra Gotamo sprašujemo o stvari, ki je najbolj koristna za skrbno preiskovanje.”

“Uporaba volje je najbolj koristna za skrbno preiskovanje, Bhāradvādža. Če ne uporabiš svoje volje, ne boš skrbno preiskoval; toda, ker uporabljaš svojo voljo, skrbno preiskuješ. Zato je uporaba svoje volje najbolj koristna za skrbno preiskovanje.”

25. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za uporabo volje? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za uporabo volje.”

“Gorečnost je najbolj koristna za uporabo volje, Bhāradvādža. Če v tebi ni vzniknila gorečnost, ne boš uporabil svoje volje; toda, ker je v tebi vzniknila gorečnost, uporabiš svojo voljo. Zato je gorečnost je najbolj koristna za uporabo volje.”

26. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za gorečnost? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za gorečnost.”

“Razumsko sprejemanje učenj je najbolj koristno za gorečnost, Bhāradvādža. Če razumsko ne sprejemaš učenj, gorečnost ne bo vzniknila; toda, ker razumsko sprejemaš učenja, vznikne gorečnost. Zato je razumsko sprejemanje učenj najbolj koristno za gorečnost.”

27. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj.”

“Raziskovanje smisla je najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj, Bhāradvādža. Če ne raziskuješ njihovega smisla, razumsko ne sprejmeš učenj; toda, ker raziskuješ njihov smisel, razumsko sprejmeš učenja. Zato je raziskovanje smisla najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj.”

28. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za raziskovanje smisla? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za raziskovanje smisla.”

“Zapomniti si učenja je najbolj koristno za raziskovanje smisla, Bhāradvādža. Če si ne zapomniš učenja, ne raziskuješ njegovega smisla; toda, če si zapomniš učenje, raziskuješ njegov smisel.”

29. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za zapomniti si učenja? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za zapomniti si učenja.”

“Slišati Dhammo je najbolj koristno za zapomniti si učenja, Bhāradvādža. Če ne slišiš Dhamme, si ne boš zapomnil učenj; toda, ker slišiš Dhammo, si zapomniš učenja. Zato je slišati Dhammo najbolj koristno za zapomniti si učenja.”

30. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za slišati Dhammo? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za slišati Dhammo.”

“Prisluhniti je najbolj koristno za slišati Dhammo, Bhāradvādža. Če ne prisluhneš, ne boš slišal Dhamme; toda, ker prisluhneš, slišiš Dhammo. Zato je prisluhniti najbolj koristno za slišati Dhammo.”

31. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za prisluhniti? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za prisluhniti.”

“Izkazovanje spoštovanja je najbolj koristno za prisluhniti, Bhāradvādža. Če ne izkažeš spoštovanja, ne prisluhneš; toda, ker izkažeš spoštovanje, prisluhneš. Zato je izkazovanje spoštovanja najbolj koristno za prisluhniti.”

32. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja.”

“Obiskovanje je najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja, Bhāradvādža. Če ne obiščeš [učitelja], mu ne boš izkazal spoštovanja; vendar, ker obiščeš [učitelja], mu izkažeš spoštovanje. Zato je obiskovanje najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja.”

33. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za obiskovanje? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za obiskovanje.”

“Zaupanje je najbolj koristno za obiskovanje, Bhāradvādža. Če se zaupanje [v učitelja] ne pojavi, ga ne boš obiskal; toda, ker se zaupanje [v učitelja] pojavi, ga obiščeš. Zato je zaupanje najbolj koristno za obiskovanje.”

34. “Mojstra Gotamo smo vprašali o ohranjanju resnice in mojster Gotama je odgovoril o ohranjanju resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Mojstra Gotamo smo vprašali o raziskovanju resnice in mojster Gotama je odgovoril o raziskovanju resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Mojstra Gotamo smo vprašali o končnem prispetju do resnice in mojster Gotama je odgovoril o končnem prispetju do resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Mojstra Gotamo smo vprašali o najbolj koristni stvari za končno prispetje do resnice in mojster Gotama je odgovoril o stvari, ki je najbolj koristna za končno prispetje do resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Karkoli smo vprašali mojstra Gotamo, nam je na to odgovoril; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Prej, mojster Gotama, smo bili vajeni razmišljati: ‘Kdo so ti gologlavi asketi, ti črnopolti hlapci, potomci iz Brahmove noge[1], da bi razumeli Dhammo?’ Toda mojster Gotama je res navdihnil v meni ljubezen do asketov, zaupanje v askete, čaščenje asketov.

35. Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo obrnjeno, odkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, tako da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

Opombe


[1] Prepričanje med brahmini, da so potomci najnižje kaste nastali iz podplata Brahmove noge.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / julij 2015, rev. junij 2019

 

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)