(MN 43) Mahāvedalla Sutta – Več vprašanj in odgovorov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Na večer je častiti Mahā Koṭṭhita[1] vstal iz samote, odšel do častitega Sāriputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan je sedel na stran in rekel častitemu Sāriputti:

(MODROST)

2. “‘Ta, ki ni moder, ta, ki ni moder’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo to rečeno, ‘ta, ki ni moder’?”

“‘Nekdo ne razume modro, nekdo ne razume modro,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘nekdo, ki ni moder.’ In kaj nekdo ne razume modro? Nekdo ne razume modro: ‘Trpljenje je’; nekdo ne razume modro: ‘Trpljenje ima izvor’; nekdo ne razume modro: ‘Trpljenje ima konec’; nekdo ne razume modro: ‘To je pot, ki vodi do končanja trpljenja.’ ‘Nekdo ne razume modro, nekdo ne razume modro,’ prijatelj; zato je rečeno, ‘ta, ki ni moder.’“

Rekoč, “Dobro, prijatelj,” je bil navdušen častiti Mahā Koṭṭhita in se je razveselil v besedah častitega Sāriputte. Nato mu je postavil naslednje vprašanje:

3. “‘Ta, ki je moder, ta, ki je moder,’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno, ‘Ta, ki je moder?”

“‘Nekdo modro razume, nekdo modro razume’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘ta, ki je moder.’ Kaj nekdo modro razume? Nekdo modro razume: ‘Trpljenje je’; nekdo modro razume: ‘Trpljenje ima izvor’; nekdo modro razume: ‘Trpljenje ima konec’; nekdo modro razume: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ ‘Nekdo modro razume, nekdo modro razume,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘nekdo, ki je moder.’”

(ZAVEST)

4. “‘Zavest, zavest’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zavest’?”

“‘Spoznava, spoznava,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zavest’. Kaj spoznava? Spoznava: ‘Prijetno’; spoznava: ‘Neprijetno’; spoznava: ‘Niti neprijetno niti prijetno.’ ‘To spoznava, to spoznava,’ prijatelj; zato je rečeno ‘zavest’.”

5. “Modrost in zavest, prijatelj – ali sta ti stanji združljivi ali nista združljivi? In ali je mogoče ločiti enega teh stanj od drugega z namenom, da opišemo razliko med njima?”

“Modrost in zavest, prijatelj – ti stanji sta združljivi, ne nezdružljivi in ni mogoče ločiti enega teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima. Kar nekdo modro razume, to spozna in kar nekdo spozna, to modro razume. Zato sta ti stanji povezani, ne nepovezani in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima.”

6. “Kaj je razlika, prijatelj, med modrostjo in zavestjo, tema stanjema, ki sta povezana, ne nepovezana?”

“Razlika, prijatelj, med modrostjo in zavestjo, teh stanj, ki sta povezana, ne nepovezana, je ta: modrost je potrebno razviti, zavest je potrebno v celoti razumeti.”[2]

(OBČUTKI)

7. “‘Občutki, občutki’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘občutki?”

“‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘občutki’. Kaj se čuti? Čuti se prijetnost, čuti se neprijetnost, čuti se niti neprijetnost niti prijetnost. ‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno ‘občutki’.“

(ZAZNAVANJE)

8. “‘Zaznavanje, zaznavanje’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zaznavanje’?”

“‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznavanje’. Kaj se zaznava? Zaznava se modra barva, zaznava se rumena barva, zaznava se rdeča barva in zaznava se bela barva. ‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznavanje’.”

9. “Občutki, zaznavanje in zavest, prijatelj – ali so ta stanja povezana ali nepovezana? In ali je mogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razlika med njimi?”

“Občutki, zaznavanje in zavest, prijatelj – ta stanja so povezana, ne ločena in je nemogoče ločiti vsako teh stanje od drugih z namenom, da opišemo razliko med njimi. Kar nekdo občuti, to zaznava; in to kar zaznava, to spozna. Zato so ta stanja povezana, ne ločena in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razliko med njimi.”

(SPOZNANO LE Z UMOM)

10. “Prijatelj, kaj je lahko spoznano s prečiščeno umsko zavestjo[3], ki je osvobojena petih sposobnosti?”

“Prijatelj, s prečiščeno umsko zavestjo, ki je osvobojena petih sposobnosti, se lahko spozna področje neskončnega prostora, kot: ‘Prostor je neskončen’; se lahko spozna področje neskončne zavesti, kot: ‘zavest je neskončna’; se lahko spozna področje praznine, kot: ‘Tam ni ničesar.’”

11. “Prijatelj, s čim lahko nekdo razume stanje, ki se ga da spoznati?”

“Prijatelj, neko razume stanje, ki se ga da spoznati, z očesom modrosti.”[4]

12. “Prijatelj, kaj je namen modrosti?”

“Namen modrosti, prijatelj, je direktna vednost, njen namen je popolno razumevanje, njen namen je opuščanje.”

(PRAVILNI POGLED)

13. “Prijatelj, koliko pogojev je za nastajanje pravilnega pogleda?”

“Prijatelj, obstajata dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda: glas drugega in pravilna naravnanost uma. To sta dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda.”[5]

14. “Prijatelj, s koliko dejavniki je pravilni pogled podprt, ko ima osvoboditev uma za svoj plod, osvoboditev uma za svoj plod in korist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo kot svoj plod in korist?”

“Prijatelj, pravilni pogled je podprt s petimi dejavniki, ko ima za svoj plod osvoboditev uma, osvoboditev uma za svoj plod in korist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo za svoj plod in korist. Prijatelj, pravilni pogled je podprt s krepostjo, učenjem, razpravo, mirnostjo in vpogledom. Pravilni pogled, podprt s temi petimi dejavniki, ima osvoboditev uma za svoj plod, osvoboditev uma za svoj plod in korist; ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo za svoj plod in korist.”[6]

(EKSISTENCA)

15. “Prijatelj, koliko je vrst eksistence?”

“Obstajajo tri vrste eksistence: čutna, snovna in nesnovna.”

16. “Prijatelj, kako nastane obnovljena eksistenca v prihodnosti?”

“Prijatelj, obnovljena eksistence v prihodnosti se povzroči v bitjih, ki so ovirana z nevednostjo in ovirano z željo.”[7]

17. “Prijatelj, kako se obnova bitij v prihodnosti ne povzroči?”

“Prijatelj, z izginevanjem nevednosti, s prihodom resničnega znanja in s prenehanjem želje, obnova eksistence v prihodnosti ne nastane.”

(PRVA DŽHĀNA)

18. “Prijatelj, kaj je prva džhāna?”

“Prijatelj, popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in prebiva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. To se imenuje prva džhāna.”

19. “Prijatelj, koliko dejavnikov ima prva džhāna?”

“Prijatelj, prva džhāna ima pet dejavnikov. Ko je menih vstopil v prvo džhāno, se dogodi misel, razmišljanje, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje uma. Na tak način ima prva džhāna pet dejavnikov.”

20. “Prijatelj, koliko dejavnikov je opuščenih v prvi džhāni in koliko dejavnikov ta ima?”

“Prijatelj, v prvi džhāni je pet dejavnikov zapuščenih in džhāna ima pet dejavnikov. Ko je menih vstopil v prvo džhāno, je bila želja po čutnosti zapuščena, jeza zapuščena, lenost in topost zapuščena, nemir in kesanje zapuščeno in dvom zapuščen; in tam se pojavijo koristna misel, trajnostno razmišljanje, navdušenje, prijetnost in poenotenje uma. Tako je v prvi džhāni pet dejavnikov zapuščenih in džhāna ima pet dejavnikov.”

(PET SPOSOBNOSTI)

21. “Prijatelj, vsaka od teh petih sposobnosti ima ločeno polje, ločeno področje in ne doživlja drugega polja in področja, to je, sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosu, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki ima vsaka ločeno polje, ločeno področje, ne doživlja drugega polja in področja. Torej, kaj je njihovo zavetje, kaj je to, kar doživlja njihovo polje in področje?”[8]

“Prijatelj, teh pet sposobnosti ima vsaka ločeno polje, ločeno področje in ne doživlja drugega polja in področja, to je: sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosa, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki imajo vsako ločeno polje, ločeno področje, ne doživlja drugega polja in področja in imajo um kot njihovo glavno zavetje in um doživlja njihova polja in področja.”

22. “Prijatelj, glede teh petih sposobnosti – to je, sposobnosti očesa, sposobnosti ušesa, sposobnosti nosu, sposobnosti jezika in sposobnosti telesa – od česa je odvisno teh pet sposobnosti?”

“Prijatelj, glede teh pet sposobnosti – to je, sposobnosti očesa, sposobnosti ušesa, sposobnosti nosu, sposobnosti jezika in sposobnosti telesa – teh pet sposobnosti je odvisno od življenja.”

“Prijatelj, od česa je odvisno življenje?”

“Življenje je odvisno od toplote.”[9]

“Prijatelj, od česa je odvisna toplota?”

“Toplota je odvisna od življenja.”

“Samo zdaj, prijatelj, smo razumeli častitega Sāriputto, ki je rekel: ‘Življenje je odvisno od toplote; in sedaj smo ga razumeli, ko je rekel: ‘Toplota je odvisna od življenja.’ Kako naj razumemo pomen teh stališč?”

“V tem primeru, prijatelj, vam bom povedal prispodobo, ker nekateri modri ljudje tukaj razumejo pomen trditve z uporabo prispodobe. Tako, kakor gori oljna svetilka, se njen sij vidi v odvisnosti od njenega plamena in njen plamen se vidi v odvisnosti od njenega sija; tako tudi, življenje je odvisno od toplote in toplota je odvisna od življenja.”

(ŽIVLJENJSKE TVORBE)

23. “Prijatelj, ali so življenjske tvorbe stvari, ki se lahko čutijo ali pa so življenjske tvorbe ena stvar in stvari, ki se lahko čutijo, druga?”

“Življenjske tvorbe, prijatelj, niso stvari, ki se lahko čutijo. Če bi življenjske tvorbe bile stvari, ki se lahko čutijo, potem menih, ki je vstopil v prenehanje zaznav in občutkov, ne bi videl, da izhaja iz njih. Ker so življenjske tvorbe ena stvar in stanja, ki se lahko čutijo druga, bi menih, ki je vstopil v prenehanje zaznav in občutkov lahko videl, da izhaja iz njih.”

24. “Prijatelj, ko je to telo opuščeno, koliko stanj je potem odvrženih, pozabljenih in telo leži brezčutno kakor hlod?”

“Prijatelj, ko je to telo opuščeno treh stanj – tvorb življenja, toplote in zavesti – je opuščeno in pozabljeno in leži brezčutno kakor hlod.”

25. “Prijatelj, kakšna je razlika med tem, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja?”

“Prijatelj, v primeru nekoga, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove besedne tvorbe ustavile in umirile, njegove miselne tvorbe ustavile in umirile[10], je njegovo življenje izčrpano, je njegova toplota izginila in so njegove sposobnosti popolnoma razpadle. V primeru meniha, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove besedne tvorbe ustavile in umirile, njegove miselne tvorbe ustavile in umirile, toda življenjske tvorbe niso izčrpane, njegova toplota ni izginila in njegove sposobnosti so postale izjemno jasne. To je razlika med nekom, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki se je lotil ustavitve zaznavanja in čutenja.”

(OSVOBODITEV UMA)

26. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego niti neprijetne niti prijetne osvoboditve uma?”

“Prijatelj, štirje pogoji so za dosego niti neprijetne niti prijetne osvoboditve uma: z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in s predhodnim minevanjem veselja in potrtosti, sem vstopil in prebival v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi ravnodušnosti. To so štirje pogoji za dosego niti neprijetne niti prijetne osvoboditve uma.”

27. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego osvoboditve uma brez znamenja?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za dosego osvoboditve uma brez znamenja: neosredotočenost do vseh znamenj in osredotočenost do brezznamenjskega elementa. To sta dva pogoja za dosego osvoboditve uma brez znamenja.”[11]

28. “Prijatelj, koliko pogojev je za vzdrževanje osvoboditve brez znamenja?”

“Prijatelj, trije pogoji so za obstoj brezznamenjske osvoboditve uma: neosredotočenost do vseh znamenj, osredotočenost na brezznamenjski element in predhodna odločenost. To so trije pogoji za obstoj brezznamenjske osvoboditve uma.”

29. “Prijatelj, koliko pogojev je za izhod iz brezznamenjske osvoboditve uma?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za izhod iz brezznamenjske osvoboditve uma: osredotočenost na vsa znamenja in neosredotočenost na brezznamenjski element. To sta dva pogoja za izhod iz brezznamenjske osvoboditve uma.”

30. “Prijatelj, brezkončna osvoboditev uma, osvoboditev uma skozi ničnost, osvoboditev uma skozi praznost in brezznamenjska osvoboditev uma: so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu, ali pa so eno v pomenu in različno samo po imenu?”

“Prijatelj, neizmerna osvoboditev uma, osvoboditev uma skozi ničnost, osvoboditev uma skozi praznost in brezznamenjska osvoboditev uma: obstaja način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu in obstaja način, s katerim sta eno po pomenu in različna samo po imenu.

31. Kakšen, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu? Menih vztraja z eno četrtino z umom prežetim z dobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze. On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim s sočutjem … On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim s srečoželjnostjo … On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim z mirnodušnostjo, prav tako drugega, prav tako tretjega, prav tako četrtega; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z mirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva, brez jeze. To se imenuje neizmerna osvoboditev uma.

32. In kaj, prijatelj, je osvoboditev uma skozi ničnost? S popolnim obvladovanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tu je nič,’ menih vstopi in vztraja v področju ničnosti. To se imenuje osvoboditev uma skozi ničnost.

33. In kaj, prijatelj, je osvoboditev uma skozi praznost? Menih gre v gozd ali do vznožja drevesa ali v prazno kočo in razmišlja: ‘To je prazno sebstva ali tega, kar spada k sebstvu.’ To se imenuje osvoboditev uma skozi praznost.

34. In kaj, prijatelj, je brezznamenjska osvoboditev uma? Z nepozornostjo do vseh znamenj, menih vstopi in vztraja v brezznamenjski zbranosti uma. To se imenuje brezznamenjska osvoboditev uma. To je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu.

35. In kaj, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja eno po pomenu in različna le po imenu? Poželenje je tvorec merila, sovraštvo je tvorec merila, zabloda je tvorec merila. V menihu čigar vplivi so uničeni, so ti zapuščeni, odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst neizmerne osvoboditve uma je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

36. Poželenje je nekaj, sovraštvo je nekaj, zabloda je nekaj. V menihu, katerega vplivi so uničeni, so ti opuščeni, odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst osvoboditve uma skozi ničnost je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

37. Poželenje je tvorec znamenj, sovraštvo je tvorec znamenj, zabloda je tvorec znamenj. V menihu, katerega vplivi so uničeni, so ti odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst brezznamenjske osvoboditve uma je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode. To je ta način, s katerim so ta stanja ena po pomenu in različna le po imenu.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Častiti Mahā Koṭṭhita je bil zadovoljen in vesel besed častitega Sāriputte.

 

Opombe


[1] Častitega Mahā Koṭṭhito je Buddha proglasil za najodličnejšega učenca med tistimi, ki so dosegli analitična znanja.

[2] Modrost, ki je v osmeročleni poti vsebovana v pravilnem pogledu se mora razviti kot dejavnik poti. Zavest, ki je eden od petih agregatov in spada v plemenito resnico o trpljenju, je potrebno popolnoma razumeti – kot nestalnost, trpljenje in nesebstvo.

[3] Prečiščena umska zavest je zavest v četrti džhāni.

[4] Oko modrosti je modrost sama, imenovana oko - v smislu organa duhovnega videnja.

[5] Glas drugega – slišati pravilno učenje Dhamme.

[6] Nanaša se na dosego arahantstva.

[7] Obnova eksistence v prihodnosti je ponovno rojstvo in nadaljevanje toka prerajanja.

[8] Le um je sposoben izkusiti objekte vseh petih čutnih sposobnosti, kakor tudi miselne objekte. Zato ima drugih pet sposobnosti um, kot svoje zavetje.

[9] Toplota - iz kamme rojena toplota, ki je bistvena za živo bitje.

[10] Telesne tvorbe so vdihi in izdihi, govorne tvorbe so uporaba misli in razmišljanja, miselne tvorbe so zaznavanje in čutenje.

[11] Rezultat pravilnega umskega osredotočenja v meditaciji vodi do meditacijskega znamenja (nimittā). To so lahko objekti čutnega zaznavanja, ali pa pojav nečesa, kar vodi do nenadnega spoznanja; brezznamenjski element (animittā) je Nibbāna, v kateri so odsotna vsa znamenja pogojenih stvari.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2015, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)