(MN 119) Kāyagatāsati Sutta – Pozornost na telo

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Savatthiju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Številni menihi so sedeli v dvorani, kjer so se zbirali pri povratku iz poti po miloščinsko hrano. Po kosilu so razpravljali: “To je čudovito, prijatelji, to je neverjetno, ko je rekel Blaženi, ki ve in vidi, je dovršen in popolno prebujen, da je pozornost na telo, ko je razvita in negovana, velik sadež in velika korist.”

Vendar, njihova razprava je bila prekinjena. Ko je bil večer, je Blaženi je vstal iz samote, odšel do skupne dvorane, sedel na pripravljen sedež in nagovoril menihe: “Menihi, zaradi kakšnega pogovora sedaj tu sedite? In kakšen je bil vaš pogovor, ki je bil prekinjen?”

“Častiti gospod, sedeli smo v skupni dvorani, kjer smo se zbrali na povratku s poti po miloščinsko hrano, po našem obroku, ko je nastala med nami tale razprava: ‘To je čudovito, prijatelji, to je neverjetno, ko je rekel Blaženi, ki ve in vidi, je dovršen in popolno prebujen, da je pozornost na telo, ko je razvita in negovana, velik sadež in velika korist.’ To je bila naša razprava, častiti gospod, ki je bila prekinjena, ko je prišel Blaženi.”

3. “In kako, menihi, je pozornost na telo razvita in negovana, tako da je velik sadež in velika korist?

(POZORNOST MED DIHANJEM)

4. Menih gre v gozd ali k vznožju drevesa ali v prazno kočo in sede na tla. Svoje noge prekriža, svoje telo vzravna in se povsem posveti pozornosti. Vedno pozoren vdihne, pozoren izdihne. Ko globoko vdihne, ve: ‘Jaz globoko vdihujem’; ali ko globoko izdihne, ve: ‘Jaz globoko izdihujem.’ Ko plitko vdihne, ve: ‘Jaz plitko vdihujem’; ali ko plitko izdihuje, ve: ‘Jaz plitko izdihujem.’ On vadi tako: ‘Ob vdihu bom doživljal celotno telo’; on vadi tako: ‘Ob izdihu bom doživljal celotno telo.’ On vadi: ‘Vdihnil bom in umirjal telesno tvorbo’; on vadi: ‘Izdihnil bom in umirjal telesno tvorbo.’ Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju; z njihovo opustitvijo, njegov um postane notranje umirjen, utišan, pripeljan v samoto in zbran. Tako menih razvije pozornost na telo.

(ŠTIRJE POLOŽAJI)

5. Menihi, ko hodi, menih ve: ‘Jaz hodim’; ko stoji, ve: ‘Jaz stojim’; ko sedi, ve: ‘Jaz sedim’; ko leži, ve: ‘Jaz ležim’; on ve, v kakšnem položaju je njegovo telo. Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(ZAVEDANJE)

6. Menihi, menih je ta,
ki se zaveda ko hodi naprej in nazaj;
ki se zaveda ko gleda naprej in gleda stran;
ki se zaveda ko nosi svojo obleko in nosi svojo zunanjo obleko in skledo;
ki se zaveda ko je, pije, požira hrano in jo okuša;
ki se zaveda ko odvaja blato ali urinira;
ki se zaveda ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(ODVRATNOSTI – DELI TELESA)

7. Menihi, menih pregleda to isto telo, ki ga povezuje koža, od podplatov navzgor in od vrha las navzdol, kot polno veliko vrst odvratnosti: ‘V tem telesu so:
lasje, dlake, nohti, zobje, koža,
meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice,
srce, jetra, trebušna prepona, vranica, pljuča,
debelo črevo, tanko črevo, želodec, fekalije,
žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, maščoba,
solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz in urin.’

Prav tako, kot bi imel vrečo z odprtinama na obeh straneh, polno raznih vrst zrnja, kot je gorski riž, rdeči riž, fižol, grah, proso, in človek z dobrim vidom bi jo odprl in pregledal vsebino: ‘To je gorski riž, to je rdeči riž, to je fižol, to je grah, to je proso, to je beli riž’; tudi menih tako pregleda telo, kot polno veliko vrst odvratnosti: ‘V tem telesu so lasje … in urin.’ Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(ELEMENTI)

8. Menihi, menih pregleda to telo, kakorkoli je postavljeno, kakorkoli odloženo, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’

Kot bi izkušen mesar ali njegov vajenec ubil kravo in bi z njo, razsekano na kose, sedel ob križišču; tako tudi menih pregleda to isto telo, kakorkoli je postavljeno, kakorkoli odloženo, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu so element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’ Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(OPAZOVANJE DEVETIH STOPENJ RAZPADA)

9. Menihi, menih si predstavlja odvrženo truplo na tleh mrtvašnice, en, dva ali tri dni staro, zabuhlo, modrikasto in razpadlo, in menih primerja to isto telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena.’ Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

10. Kot bi videl truplo odvrženo na tla pokopališča, ki ga žrejo vrane, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov, menih primerja to isto telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvija pozornost na telo.

11-14. Kot bi videl truplo odvrženo na tla pokopališča, okostje z mesom in krvjo, ki ga držijo skupaj kite … okostje brez mesa, umazano s krvjo, ki ga skupaj držijo kite … okostje brez mesa in krvi, ki ga skupaj držijo kite … ločene kosti, ki ležijo razmetane na vse strani – tukaj kosti rok, tam kosti nog, tukaj golenica, tam stegnenica, tukaj kolčna kost, tam hrbtenica, tukaj rebrna kost, tam prsna kost, tukaj nadlahtnica, tam ključnica, tukaj vratna vretenca, tam čeljust, tukaj zob, tam lobanja - menih primerja to isto telo s tem: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvija pozornost na telo.

15-17. Kot bi videl truplo odvrženo na tla pokopališča, obeljene kosti barve školjk … nakopičene kosti, stare več kot leto … kosti preperele in zdrobljene v prah, menih primerja to isto telo s tem: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako, ta usoda mu ne bo prizanesena. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvija pozornost na telo.

(DŽHĀNE)

18. Menihi, popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar spremljata misel in razmišljanje, ter prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote. On napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote.

Kot spreten kopališki mojster ali njegov pomočnik nasuje kopalni prašek v kovinsko skodelo in ga vztrajno škropi z vodo, ga gnete, dokler vlaga ne omoči narejene krogle iz kopalnega praška, se vpije in kroglo prežme znotraj in zunaj, vendar ne preveč, da iz krogle ne kaplja; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

19. Menihi, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi džhāni, v kateri doseže samozaupanje in enotnost uma, brez misli in razmišljanja, s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti. S prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti.

Kot jezero, v katerem vode privrejo od spodaj navzgor in nima dotoka iz vzhoda, zahoda, severa ali juga in ga ne polni deževnica iz nalivov, hladen izvir vode v jezeru povzroči, da hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme jezero, da ni dela celotnega jezera, ki ni prežet s hladno vodo; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, rojenima iz zbranosti. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

20. Menihi, z izginevanjem prijetnosti, ostaja mirnodušen, pozoren, v zavedanju, še vedno čuti zadovoljstvo s telesom, vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Prijetno živi ta, ki je mirnodušen in pozoren.’ On napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti.

Kot so v ribniku modri ali beli ali rdeči lokvanji, nekateri lokvanji, ki so vzniknili in rasli v vodi, potopljeni v vodo, ne da bi pokukali iz nje in jih hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme njihove vrhove in njihove korenine, da ni dela vseh teh lokvanjev, ki ga hladna voda ne prežema; tako tudi menih napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti. Ko vztraja tako prizadevno … Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

21. Menihi, z opustitvijo prijetnosti in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. On sedi prežemajoč to telo s čistim, jasnim umom, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom.

Kot bi človek sedel pokrit od glave navzdol z belo krpo, da ne bi bilo dela njegovega celotnega telesa nepokritega z belo krpo; tako tudi menih sedi prežemajoč telo s čistim, jasnim umom, da ni dela njegovega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom. Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju; z njihovo opustitvijo postane njegov um notranje umirjen, utišan, pripeljan do enosti in zbran. Tudi tako menih razvije pozornost na telo.

(NAPREDEK SKOZI POZORNOST NA TELO)

22. Menihi, nekdo, ki je razvil in negoval pozornost na telo, je vključil v sebe katerakoli koristna stanja, ki imajo značilnost pravega znanja.

Kot nekdo, ki razširi svoj um preko velikega oceana vključi v njega katerekoli vtoke, ki tečejo v ocean; tako tudi nekdo, ki je razvil in negoval pozornost na telo vključi v sebe kakršnakoli koristna stanja, ki imajo značilnost pravega znanja.

23. Menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornosti na telo, najde Māra v njem priložnost in podporo. Recimo, da bi človek vrgel težko kamnito kroglo na kup mokre gline. Kaj mislite, menihi? Bi ta težka krogla našla pot v kupu mokre gline?” - “Da, častiti gospod.” - “Tako tudi, menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornosti na telo, najde Māra v njem priložnost in podporo.

24. Recimo, da je tam suh, izsušen kos lesa in pride človek s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, napravil bom toploto.’ Kaj mislite, menihi? Ali bi lahko ta človek prižgal ogenj in napravil toploto z drgnjenjem suhega, izsušenega kosa lesa s trsko?” - “Da, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornost na telo, najde v njem Māra priložnost in podporo.

25. Recimo, da je na stojalo postavljen prazen vrč za vodo in pride človek z vodo. Kaj mislite, menihi? Bi ta človek lahko vlil vodo v vrč?” - “Da, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko nekdo ni razvil in negoval pozornosti na telo, najde Māra v njem priložnost in podporo.

26. Menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti ali podpore. Recimo, da bi človek vrgel lahko kroglo, narejeno iz vrvice v vratno krilo, narejeno iz trdega lesa. Kaj mislite, menihi? Ali bi ta lahka krogla, narejena iz vrvice, našla pot skozi vratno krilo narejeno iz trdega lesa?” - “Ne, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti in podpore.

27. Recimo, da je tam moker, živ kos lesa in pride človek s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, napravil bom toploto.’ Kaj mislite, menihi? Ali bi lahko ta človek prižgal ogenj in napravil toploto z drgnjenjem trske z mokrim, živim kosom lesa?” - “Ne, častiti gospod.” - “Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti in podpore.

28. Recimo, da je na stojalo postavljen vrč za vodo, poln vode, poln čisto do roba, da bi še vrane lahko pile iz njega in pride človek z vodo. Kaj mislite, menihi? Bi ta človek lahko vlil vodo v vrč?” - “Ne, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo, Māra v njem ne more najti priložnosti in podpore.

29. Menihi, ko je nekdo razvil in kultiviral pozornost na telo, ko nagne svoj um k uresničitvi kateregakoli stanja, ki se lahko uresniči z direktno vednostjo, pridobi sposobnost pričati o vsakemu aspektu v tem pogledu, je to primerna osnova. Recimo, da je na stojalo postavljen vrč za vodo, poln vode, poln čisto do roba, da bi še vrane lahko pile iz njega. Kadar ga močan človek nagne, ali bi iztekla voda?” - “Da, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in kultiviral pozornost na telo, ko nagne svoj um k uresničitvi kateregakoli stanja, ki se lahko uresniči z direktno vednostjo, pridobi sposobnost pričati v tem pogledu o vsakemu aspektu, je to primerna osnova.

30. Recimo, da je na tleh kvadratni ribnik, obdan z nasipom, polnem vode, poln vse do roba, da bi lahko vrane pile iz njega. Kadar močan človek zrahlja nasip, ali bi voda iztekla?” - “Da, častiti gospod.” - “ Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo … pridobi sposobnost pričati v tem pogledu o vsakemu aspektu, je to primerna osnova.

31. Recimo, da je kočija na ravnini, na križišču, z vpreženimi čistokrvnimi konji, pripravljena za vožnjo, da se lahko usposobljen trener, voznik konj, ki jih je treba krotiti, povzpne nanjo in vzame vajeti v levico in bič v desnico, in požene naprej ali nazaj, po katerikoli cesti si želi. Tako tudi, menihi, ko je nekdo razvil in negoval pozornost na telo … pridobi sposobnost pričati v tem pogledu o vsakemu aspektu, je to primerna osnova.

(KORISTI POZORNOSTI NA TELO)

32. Menihi, ko se pozornost na telo ponavljajoče prakticira, razvije, neguje, uporabi kot vozilo, uporabi kot temelj, osnuje, utrdi in se tega dobro loti, se lahko pričakuje deset koristi. Katerih deset?

33. (i) Premaga nezadovoljstvo in radost, in ga nezadovoljstvo ne premaga; biva s preseganjem nezadovoljstva, kadarkoli se to pojavi.

34. (ii) Postane zmagovalec strahu in groze in ga strah ter groza ne premagata; biva s preseganjem strahu ter groze, kadarkoli se ta pojavita.

35. (iii) Prenaša mraz in vročino, lakoto in žejo, stik z obadi, komarji, vetrom, soncem in s plazilci; prenaša grdo govorjenje, neprijazne besede in nastale telesne občutke, ki so boleči, grozni, ostri, prebadajoči, neprijetni, mučni in grozeči do življenja.

36. (iv) Pridobi po svoji volji brez težav ali napora štiri džhāne, ki sestavljajo višji um in omogočajo prijetno bivanje tukaj in sedaj.

37. (v) Ima različne vrste neobičajnih moči: iz enega se razmnoži v več njih; iz več njih, postane eden; se pojavi in izgine; gre neovirano skozi steno, skozi ograjo, skozi goro, kakor tudi skozi prostor; se potopi in izide iz zemlje, kot da bi bila to voda; hodi po vodi ne da bi se potopil, kot da bi bila to zemlja; sedeč s prekrižanimi nogami potuje v prostoru kot ptica; s svojimi rokami se dotakne in poboža luno in sonce, ki sta tako močna in mogočna; obvlada svoje telo celo tako daleč, kor je svet Brahme.

38. (vi) Z elementom ušesa prebujenega, ki je prečiščeno in prekaša človeškega, sliši obe vrsti zvokov, božanske in človeške, te ki so daleč in te, ki so blizu.

39. (vii) Razume um drugih bitij, drugih oseb, ko jih zajame s svojim lastnim umom. Razume um pod vplivom poželenja, da je pod vplivom poželenja in um, ki ni pod vplivom poželenja, da ni pod vplivom poželenja; razume um, ki je pod vplivom sovraštva, da je pod vplivom sovraštva in um, ki ni pod vplivom sovraštva kot um, ki ni pod vplivom sovraštva; razume um, ki je pod vplivom zablode kot um, ki je pod vplivom zablode in um, ki ni pod vplivom zablode kot um, ki ni pod vplivom zablode; razume zakrčen um kot zakrčen in raztresen um kot raztresen; razume vzvišen um kot vzvišen in nevzvišen um kot nevzvišen; razume prekosljiv um kot prekosljiv in neprekosljiv um kot neprekosljiv; razume zbran um kot zbran in nezbran um kot nezbran; razume osvobojen um kot osvobojen in neosvobojen um kot neosvobojen.

40. (viii) Spominja se mnogih svojih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, mnogo eonov krčenja sveta, mnogo eonov širjenja sveta, mnogo eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, s takim videzom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšno preživeto moje življenje; ko sem umrl tam, sem se pojavil drugje; in tudi tam sem se imenoval tako, iz tega naroda, takega videza, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšno preživeto moje življenje; in ko sem umrl tam, sem se ponovno pojavil tukaj. Tako se s svojimi vidiki in posebnostmi spominja svojih mnogoterih preteklih življenj.

41. (ix) Z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi umiranje in ponovno pojavljanje, manjvredno in večvredno, lepo in grdo, srečno in nesrečno in razume, kako bitja živijo v skladu s svojimi dejanji.

42. (x) S tem, ko se sam uresniči z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi uma in v odrešitvi z modrostjo, ki je brez vpliva z uničenjem vplivov.

43. Menihi, ko se je pozornost na telo ponavljajoče prakticirala, se razvila, negovala, uporabila kot vozilo, uporabila kot temelj, se osnovala, utrdila in se je človek tega dobro lotil, se lahko pričakuje teh deset koristi.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / januar 2017, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana