(MN 2) Sabbāsava Sutta – Vsi vplivi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Savatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom o brzdanju vseh vplivov. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

(POVZETEK)

3. “Menihi, jaz pravim, da je uničenje vplivov za tistega, ki ve in vidi, ne za tistega, ki ne ve in ne vidi. Kdo ve in kaj vidi? Usmerjenost h koreninam stvari in neusmerjenost h koreninam stvari[1]. Ko se nekdo ne usmeri h koreninam stvari, se pojavijo nenastali vplivi in se povečajo že nastali vplivi. Ko se nekdo usmeri h koreninam stvari, se nenastali vplivi ne pojavijo in se opustijo že nastali vplivi.

4. Menihi, so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z videnjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z brzdanjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z njihovo uporabo. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti s prenašanjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z izogibanjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z odstranjevanjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z razvijanjem.

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z VIDENJEM)

5. Kakšne vplive, menihi, je potrebno opustiti z videnjem[2]? Menihi, nepoučen navaden posameznik, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešč in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešč in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ne razume h katerim stvarem se je primerno usmeriti, in h katerim stvarem se ni primerno usmeriti. Ker je to tako, se usmeri k tistim stvarem, h katerim se ni primerno usmeriti, in se ne usmeri k tistim stvarem, h katerim se je primerno usmeriti.

6. Katere so stvari, h katerim se ni primerno usmeriti? To so stvari, ki ko se k njim usmeri, v njem nastane do takrat še nenastali vpliv želje po čutnosti in se poveča že nastali vpliv želje po čutnosti, v njem nastane do takrat še nenastali vpliv bitnosti in se poveča že nastali vpliv bitnosti, v njem nastane do takrat še nenastali vpliv nevednosti in se poveča že nastali vpliv nevednosti. To so stvari, h katerim se ni primerno usmeriti. In katere so stvari, h katerim se je primerno usmeriti? To so stvari, ki ko se k njim usmeri, v njem ne nastane do takrat še nenastali vpliv želje po čutnosti in je opuščen že nastali vpliv želje po čutnosti, v njem ne nastane do takrat še nenastali vpliv bitnosti in je opuščen že nastali vpliv bitnosti, v njem ne nastane do takrat še nenastali vpliv nevednosti in je opuščen že nastali vpliv nevednosti. To so stvari, h katerim se je primerno usmeriti, ki pa se k njim ne usmeri. Z usmerjanjem k stvarem, h katerim se ni primerno usmeriti in ne z usmerjanjem k stvarem, h katerim se je primerno usmeriti tako v njem nastanejo do takrat še nenastali vplivi in se že nastali vplivi povečajo.

7. On se ne usmerja h koreninam stvari na tak način: ‘Sem živel v preteklosti? Nisem živel v preteklosti? Kaj sem bil v preteklosti? Kako sem bil v preteklosti? Ko sem bil nekaj, kaj sem postal v preteklosti? Ali bom živel v prihodnosti? Ali ne bom živel v prihodnosti? Kaj bom v prihodnosti? Kako bom v prihodnosti? Ko bom nekaj, kaj bom postal v prihodnosti?’ Ali drugače, on je notranje zmeden o sedanjosti: ‘Ali jaz obstajam? Ali jaz ne obstajam? Kaj sem jaz? Kako sem jaz? Od kod je prišlo to bitje? Kam bo šlo?’

8. Ko se na tak način ne usmeri h koreninam stvari, v njem nastane eden od šestih pogledov. Pogled ‘obstaja moje sebstvo’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘moje sebstvo ne obstaja’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘jaz zaznavam sebstvo s sebstvom’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘jaz zaznavam nesebstvo s sebstvom’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘jaz zaznavam sebstvo z nesebstvom’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali drugače, on ima nekatere takšne poglede, kot je ta: ‘To je moje sebstvo, ki govori in čuti in doživlja tukaj in tam rezultat dobrih ali slabih dejanj; to moje sebstvo je trajno, večno, neskončno, ni predmet sprememb in bo trajalo večno.’ Ta špekulativni pogled, menihi, se imenuje goščava pogledov, divjina pogledov, skrivljenost pogledov, kolebanje pogledov, okovanost pogledov. Okovan z okovi pogledov, nepoučen navaden posameznik ni osvobojen rojstva, staranja in smrti, osvobojen žalosti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz pravim, da ni osvobojen neprijetnosti.

9. Menihi, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki spoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, razume h katerim stvarem se je primerno usmeriti in h katerim stvarem se ni primerno usmeriti. Ker je to tako, se on ne usmeri k tistim stvarem, h katerim se ni primerno usmeriti in se usmeri k tistim stvarem, h katerim se je primerno usmeriti.

10. Katere so stvari, h katerim se ni primerno usmeriti in h katerim se on ne usmeri? Obstajajo stvari, ki ko se k njim usmeri, v njem nastane do takrat še nenastali vpliv želje po čutnosti … (kot §6) … in se poveča že nastali vpliv nevednosti. To so stvari, h katerim se ni primerno usmeriti in h katerim se on ne usmeri. In katere so stvari, h katerim se usmeri? To so stvari, ki ko se k njim usmeri, v njem ne nastane do takrat še nenastali vpliv želje po čutnosti … (kot §6) … in je opuščen že nastali vpliv želje po čutnosti. To so stvari, h katerim se je primerno usmeriti in h katerim se on usmeri. Z usmerjanjem k stvarem, h katerim se ni primerno usmeriti in z usmerjanjem k stvarem, h katerim se je primerno usmeriti, nenastali vplivi ne nastanejo v njem in so opuščeni že nastali vplivi.

11. On se usmeri h koreninam stvari: ‘To je neprijetnost’; on se usmeri h koreninam stvari: ‘To je izvor neprijetnosti’; on se usmeri h koreninam stvari: ‘To je končanje neprijetnosti’; on se usmeri h koreninam stvari: ‘To je pot, ki vodi do končanja neprijetnosti.’ Ko se usmeri na ta način, so v njem opuščeni trije okovi: pogled osebnosti, dvom in privrženost pravilom in obredom. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z videnjem.

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z BRZDANJEM)

12. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z brzdanjem? Menih, ko temeljito premisli, vztraja z brzdanjem sposobnosti oči. Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnosti in vročica v tem, ki vztraja z neobrzdano sposobnostjo oči, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki vztraja z obrzdano sposobnostjo oči. Ko temeljito razmisli, vztraja z brzdanjem sposobnosti ušes … z brzdanjem sposobnosti nosu … z brzdanjem sposobnosti jezika … z brzdanjem sposobnosti telesa … z brzdanjem sposobnosti uma… Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki vztraja z neobrzdanimi sposobnostmi, ni vplivov, neprijetnosti ali vročice v tem, ki vztraja z obrzdanimi sposobnostmi. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z brzdanjem.

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z UPORABO)

13. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z uporabo? Menih, ko temeljito premisli, uporabi obleko le za zaščito pred mrazom, za zaščito pred vročino, za zaščito pred stikom z obadi, komarji, vetrom, soncem, plazilci in samo za namen zakrivanja intimnih delov telesa.

14. Ko temeljito premisli, uporabi miloščinsko hrano niti za užitek niti za opojnost niti zaradi lepote in privlačnosti, ampak le za vzdrževanje in trajanje tega telesa, za odpravo nelagodja in za pomoč svetemu življenju in si misli: ‘Tako bom končal stare občutke, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in kreposten in bom živel v udobju.’

15. Ko temeljito premisli, uporabi prostor za počitek samo za zaščito pred mrazom, za zaščito pred vročino, za zaščito pred stikom z obadi, komarji, vetrom, soncem, plazilci in samo za namen zaščite pred vremenskimi nevšečnostmi in za uživanje v umiku.

16. Ko temeljito premisli, uporabi medicinske potrebščine samo za zaščito pred nastalimi bolečimi občutki in v korist dobrega zdravja.

17. Čeprav se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne uporablja potrebščin, ni vplivov, neprijetnosti ali vročice v tem, ki jih uporablja. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z uporabo.

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI S POTRPLJENJEM)

18. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti s potrpljenjem? Menih, ko temeljito premisli, prenaša mraz in vročino, lakoto in žejo, stik s plazilci, komarji, vetrom, soncem in ostudnimi stvarmi; on potrpi zlobno govorjenje, neiskrene besede in nastale telesne občutke, ki so boleči, mučni, ostri, prebadajoči, neprijetni, nesrečni in grozeči življenju. Čeprav se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne potrpi takšnih stvari, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki to potrpi. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti s potrpljenjem.

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z IZOGIBANJEM)

19. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z izogibanjem? Menih, ko temeljito premisli, se izogne divjemu slonu, divjemu konju, divjemu biku, divjemu psu, kači, štoru, grmu robid, breznu, prepadni steni, greznici, odtočnemu kanalu. Ko temeljito premisli, se izogne sedenju na neprimernih sedežih[3], tavanju po neprimernih krajih in druženju s slabimi tovariši, ker če bi to tako delal, bi ga modri tovariši v svetem življenju lahko sumili zlega ravnanja. Čeprav se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki se ne izogiba tem stvarem, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki se jim izogiba. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z izogibanjem.

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z ODSTRANJEVANJEM)

20. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z odstranjevanjem? Menih, ko temeljito premisli, ne dopusti misli želje po čutnosti, ki je nastala v njem; on jo zapusti, odstrani, jo odvrže in uniči. On ne dopusti misli zlobe, ki je nastala v njem … On ne dopusti misli krutosti, ki je nastala v njem … On ne dopusti nastanek zlih slabih stanj; on jih opusti, odstrani, jih odvrže in uniči. Čeprav se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne odstrani teh misli, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki jih odstrani. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z odstranjevanjem.

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z RAZVIJANJEM)

21. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z razvijanjem? Menih, ko temeljito premisli, razvije pozornost kot dejavnik prebujenja, ki je podprt s samoto, brezstrastnostjo in prenehanjem in zori v odrekanju. On razvije dejavnik opazovanja stanj kot dejavnik prebujenja … prizadevnosti … radosti … mirnosti … zbranosti … mirnodušnosti kot dejavnik prebujenja, kar je podprto s samoto, brezstrastnostjo in prenehanjem in zori v odrekanju[4]. Čeprav se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne razvije teh dejavnikov prebujenja, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki jih razvije. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti[5].

(ZAKLJUČEK)

22. Menihi, ko so za meniha vplivi, ki jih je potrebno opustiti z videnjem bili opuščeni z videnjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z brzdanjem bili opuščeni z brzdanjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z uporabo bili opuščeni z uporabo, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti s potrpljenjem bili opuščeni s potrpljenjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z izogibanjem bili opuščeni z izogibanjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z odstranjevanjem bili opuščeni z odstranjevanjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z razvijanjem bili opuščeni z razvijanjem – takrat se on imenuje menih, ki biva obrzdan z brzdanjem vseh vplivov. On je prekinil z željami, odvrgel spone in s popolnim razumevanjem pojmov napravil konec neprijetnosti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1]  Usmerjenost h koreninam stvari (yoniso ca manasikāram)  –  nismo pozorni le na objekt, ampak tudi na kontekst, v katerem je ta objekt in ki tvori ta objekt. To pomeni, da je tudi dojemanje (nečesa) vključeno v raziskovanje.

[2] Videnje (dassana) se tukaj nanaša na prvo od štirih transcendentnih poti – pot vstopanja v tok (sotāpattimagga), ki je tako označeno zato, ker ponuja videnje ugasnitve (nibbāne). Višje tri poti se imenujejo poti razvoja (bhāvāna), ker razvijejo vizijo ugasnitve do točke, v kateri so vsi vplivi izkoreninjeni.

[3] Neprimerni sedeži so dveh vrst, kar je omenjeno v meniškem pravilniku Pātimokkhi – sedenje z žensko za zastorom na javnem mestu, prikladnim za spolni odnos in sedenje z žensko na samem.

[4] To je sedem dejavnikov prebujenja (satta bojjhangā), ki so vključeni med sedemintrideset pogojev za prebujenje.

[5] Vpliv želje po čutnosti se izkorenini na poti nepovratnika, vplivi po bivanju in nevednosti pa samo na končni poti arahantstva.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2015, rev. avgust 2021

 

(CC) SloTheravada, 2020

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana