(MN 4) Bhayabherava Sutta – Strah in groza

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthiju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Takrat je brahmin Džāṇussoṇi odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan, je sedel na stran in rekel: “Mojster Gotama, ko so pripadniki naroda odšli naprej od doma v brezdomstvo zaradi zaupanja v mojstra Gotamo, ali imajo mojstra Gotamo za svojega vodjo, svojega pomočnika in za svojega vodnika? In ali ti ljudje sledijo vzgledu mojstra Gotame?”

“Tako je, brahmin, tako je. Ko odide pripadnik naroda naprej od doma v brezdomstvo zaradi zaupanja v mene, me ima za svojega vodjo, svojega pomočnika in svojega vodnika. In ti ljudje sledijo mojemu vzgledu.”

“Toda, mojster Gotama, bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati, samoto je težko prakticirati in težko je uživati v samotnosti. Pomislil bi, da pragozd oropa menihu um, če ta nima zbranosti.”

“Tako je, brahmin, tako je. Bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati, samoto je težko prakticirati in težko je uživati v samotnosti. Pomislil bi, da pragozd oropa menihu um, če ta nima zbranosti.

3. Pred mojim prebujenjem, ko sem bil še samo neprebujeni bodhisatta, sem tudi jaz premišljeval: ‘Bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati ... da pragozd oropa menihu um, če ta nima zbranosti.’

(VZROKI ZA STRAH IN GROZO)

4. Premišljeval sem tako: ‘Kadar asketi ali brahmini, ki niso prečiščeni v telesnem ravnanju, bivajo v odročnih mestih v goščavi pragozda, v gozdu, potem zaradi tega, ker nimajo prečiščenega telesnega ravnanja, ti dobri asketi in brahmini obudijo v sebi škodljiv strah in grozo. Toda jaz ne grem prebivati v odročno goščavo pragozda, v gozd, neprečiščen v telesnem ravnanju. Jaz sem prečiščen v telesnem ravnanju. Jaz grem v odročna pragozdna bivališča, v gozd, kot eden plemenitih s prečiščenim telesnim ravnanjem.’ Ko vidim v sebi to čistost telesnega ravnanja, najdem veliko olajšanje v življenju v gozdu.

5-7. Premišljeval sem tako: ‘Kadar asketi ali brahmini, ki niso prečiščeni v besednem ravnanju … niso prečiščeni v miselnem ravnanju … niso prečiščeni v svojem načinu življenja, odidejo v bivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd … obudijo v sebi škodljiv strah in grozo. Toda … jaz imam prečiščen način življenja. Jaz se napotim v bivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, kot eden plemenitih, s prečiščenim načinom življenja.’ Ko vidim v sebi to prečiščenost načina življenja, najdem veliko uteho v bivanju v gozdu.

8. Premišljeval sem tako: ‘Kadar asketi ali brahmini, ki so pohlepni in polni poželenja … Jaz nisem pohlepen … ’

9. ‘… z umom sovraštva in namerah sovraštva … Jaz imam um dobrohotnosti … ’

10. ‘… obvladani z lenobo in topostjo … Jaz sem brez lenobe in toposti … ’

11. ‘… obvladani z vznemirjenim in nemirnim umom … Jaz imam miren um … ’

12. ‘… negotovost in dvom … Jaz sem šel onkraj dvoma … ’

13. ‘… vdani samohvali in podcenjevanju drugih … Jaz nisem vdan samohvali in podcenjevanju drugih … ’

14. ‘… predmet preplaha in groze … Jaz sem brez zaskrbljenosti … ’

15. ‘… želja po dobičku, časti in ugledu … Jaz imam malo želja … ’

16. ‘… leni in v pomanjkanju prizadevanja… Jaz sem prizadeven … ’

17. ‘… nepozorni in se v polnosti ne zavedajo … Jaz sem zasidran v pozornosti … ’

18. ‘… nezbrani in z zablodelim umom … Jaz obvladam zbranost … ’

19. Premišljeval sem tako: ‘Kadar se asketi ali brahmini brez modrosti, blebetači, odpravijo v prebivališča v odročno goščavo pragozda, v gozd, potem ta napaka svojega bitja, da so brez modrosti in blebetajoči, v dobrih asketih in brahminih prebudi škodljiv strah in grozo. Vendar, jaz ne grem v prebivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, brez modrosti, blebetajoč. Jaz imam pozornost. Jaz grem v prebivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, kot eden plemenitih, ki ima modrost.’ Ko sem videl v sebi to posedovanje modrosti, sem pridobil veliko zaupanje v bivanje v gozdu.

20. Premišljeval sem tako: ‘Obstajajo posebej ugodne noči štirinajstega, petnajstega in osmega[1]. Kaj, če bi te noči preživel v takšnih strah zbujajočih, strašljivih bivališčih, kot so svetišča v sadovnjakih, svetišča v gozdovih in svetišča v drevju? Morda bi srečal ta strah in grozo.’ In kasneje, na takšne posebej ugodne noči, kot so štirinajstega, petnajstega in osmega, sem prebil v takšnih strah zbujajočih, strašljivih bivališčih, kot so svetišča v sadovnjakih, svetišča v gozdovih in svetišča v drevju. In ko sem tam prebival, bi prišla k meni divja žival, bi pav prelomil vejo ali veter zašumel listje. Pomislil sem: ‘Kaj če sedaj prihajata strah in groza?’ Pomislil sem: ‘Zakaj bivam vedno v pričakovanju strahu in groze? Kaj, če bi obvladal ta strah in grozo ko ta pride nadme, medtem ko bi ohranjal isto držo telesa v kateri sem?’

Ko sem hodil, sta nadme prišla strah in groza; jaz nisem niti obstal niti sedel niti legel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze. Ko sem stal, sta nadme prišla strah in groza; jaz nisem niti hodil niti sedel niti legel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze. Ko sem sedel, sta nadme prišla strah in groza. Jaz nisem niti hodil niti stal, niti legel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze. Ko sem ležal, sta nadme prišla strah in groza. Jaz nisem niti hodil niti stal niti sedel, dokler nisem obvladal tega strahu in groze.

21. Obstajajo, brahmin, nekateri asketi in brahmini, ki dojemajo dan takrat, ko je noč in noč, ko je dan. Pravim, da so v zablodi. Jaz dojemam noč takrat, ko je noč in dan, ko je dan. Upravičeno rečeno, če bi o komerkoli lahko rekli: ‘Bitje, ki ni predmet zablode, se je pojavilo na svetu, za blaginjo in srečo mnogih, iz usmiljenja za svet, za dobro, blagor in srečo božanstev in ljudi,’ sem to resnično jaz, o katerem bi to upravičeno govorili.

22. Neutrudna energija se je vzbudila v meni in stalna pozornost je bila vzpostavljena, moje telo je bilo mirno in brez težav, moj um zbran in poenoten.

(ŠTIRI DŽHᾹNE)

23. Odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, sem vstopil in bival v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote.

24. Z umiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi džhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti.

25. Z izginevanjem, kot tudi od zadovoljstva, sem bival v mirnodušnosti in pozoren in jasno razumevajoč, še vedno doživljal prijetnost s telesom, ter vstopil in bival v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Ta, ki je mirnodušen, ima prijetno bivanje in je pozoren.’

26. Z opustitvijo prijetnosti in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, sem vstopil in bival v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

(TRI VEDNOSTI)

27. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako sem se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

28. To je bila prva resnična vednost, ki sem jo dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

29. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. 

30. To je bila druga resnična vednost, ki sem jo dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

31. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’; direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor neprijetnosti’; direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje neprijetnosti’; direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To so vplivi’; direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor vplivov’; direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje vplivov’; direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

32. Ko sem vedel in videl na ta način, je bil moj um osvobojen vpliva želje po čutnosti, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko sem bil osvobojen, je prišla vednost: ‘Osvobojeno je.’ direktno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’

33. To je bila tretja resnična vednost, ki sem jo dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

34. Brahmin, ti lahko misliš: ‘Morda asket Gotama celo danes ni brez poželenja, sovraštva in zablode, ker se še vedno zateče v oddaljena bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozd.’ Ampak ti ne bi smel razmišljati tako. To je zato, ker vidim dve koristi, da se še vedno zatečem v oddaljena bivališča v odročni goščavi pragozda, v gozd: Vidim prijetno bivanje zase tukaj in sedaj in imam milost za prihodnje generacije.”[2]

35. “Resnično, to je zato, ker mojster Gotama popoln, popolno prebujen, ima milost za prihodnje generacije. Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

Opombe

[1] Indijsko leto, v skladu z starodavnim sistemom, ki je neločljivo povezan z budizmom, je razdeljeno na tri obdobja – hladno obdobje, toplo obdobje in deževno obdobje, in ki vsako traja štiri mesece. Štirje meseci so nadalje razdeljeni v štirinajstdnevja (pakkha). Tretje in sedmo vsebuje štirinajst dni, ostala pa petnajst dni. V vsakem štirinajstdnevju so noči na polno luno in na mlaj (na štirinajsti ali petnajsti dan) in noč na prvi krajec (osmi dan) smatrajo kot posebej ugodne. V budizmu so ti dnevi postali Uposatha, dnevi verskih obredov. Ob dnevu polne lune in mlaja, menihi recitirajo njihova vodila in laiki obiskujejo samostane, da poslušajo govore in da prakticirajo meditacijo.

[2] Buddha ima namen dati dober vzgled drugim.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2016, rev. avgust 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana