(MN 7) Vatthūpama Sutta – Prispodoba o krpi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, predpostavimo, da je krpa umazana in popackana in jo ta, ki barva, namoči v eno ali drugo barvo, modro ali rumeno ali rdečo ali roza; bila bi slabo pobarvana in nečista v barvi. Zakaj je tako? Zaradi nečistosti krpe. Tako tudi, ko je um onesnažen, je pričakovati nesrečno destinacijo.[1] Menihi, predpostavimo, da je bila krpa čista in živih barv in jo ta, ki barva, namoči v eno ali drugo barvo, modro ali rumeno ali rdečo ali roza; izgledala bi dobro pobarvana in čista v barvi. Zakaj je tako? Zaradi čistosti krpe. Tako je tudi, ko um ni onesnažen, pričakovati srečno destinacijo.

(NEPOPOLNOSTI)

3. Kaj, menihi, so nepopolnosti, ki onesnažijo um? Pohlep je nepopolnost, ki onesnaži um. Sovraštvo … jeza … maščevalnost … prezir … dominantna drža … zavist … skopost … prevara … goljufija … svojeglavost … rivalstvo … domišljavost … aroganca … nečimrnost … malomarnost je nepopolnost, ki onesnaži um.

4. Vedoč, da je pohlep nepopolnost, ki onesnaži um, ga menih opusti. Vedoč, da je sovraštvo … malomarnost, ki onesnaži um, jo menih opusti.

 5. Ko menih spozna, da je pohlep nepopolnost, ki onesnaži um, ga opusti; ko menih spozna, da je sovraštvo … da je malomarnost nepopolnost, ki onesnaži um, jo opusti in pridobi neomajno zaupanje v Buddho: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’

6. On pridobi neomajno zaupanje v Dhammo: ‘Dhammo je Blaženi dobro razglasil, je resnična, brezčasna, odprta vsem, vodi naprej, da jo izkusi vsak modri za sebe.’

7. On pridobi neomajno zaupanje v Sangho: ‘Sangha učencev Blaženega vadi na dober način, prakticira v pravi smeri, prakticira pravo pot, prakticira na primeren način, to je, štirje pari oseb, osem tipov posameznikov; ta Sangha učencev Blaženega je vredna darov, vredna gostoljubja, vredna darovanja, vredna spoštovanja, je nepresegljivo polje zaslug za svet.’

8. Ko delno opusti, izključi, zapusti in se odreče [nepopolnosti uma], misli: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Buddho,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi zadovoljstvo povezano z Dhammo. Ko je zadovoljen, se v njem rodi veselje; v tem, ki je vesel, postane telo umirjeno; ta, čigar telo je umirjeno, čuti prijetnost; v tem, ki čuti prijetnost, um postane zbran.[2]

9. On premišlja: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Dhammo,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi veselje povezano z Dhammo. Ko je vesel … um postane zbran.

10. On premišlja: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Sangho,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Sanghi, dobi veselje povezano s Sangho. Ko je vesel … um postane zbran.

11. On premišlja: ‘[Nepopolnosti uma] sem delno opustil, izgnal, sprostil, zapustil in odrekel,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi veselje povezano z Dhammo. Ko je vesel, se v njem rodi veselje; v tem, ki je vesel, postane telo umirjeno; ta, čigar telo je umirjeno, čuti prijetnost; v tem, ki čuti prijetnost, um postane zbran.

12. Menihi, če menih takšne kreposti, takšnega stanja [zbranosti] in takšne modrosti jé podarjeno hrano, ki se sestoji iz izbranega riža skupaj z različnimi omakami in kariji, celo to ne bo ovira za njega. Kakor krpa, ki je umazana in popackana postane čista in živih barv s pomočjo čiste vode ali kakor zlato postane čisto in sijajno z uporabo peči, tako tudi, če menih takšne kreposti … jé podarjeno hrano … to ne bo ovira za njega.

13. On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim z dobrohotnostjo, prav tako druge, prav tako tretje, prav tako četrte; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod, tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze.

14-16. On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim s sočutjem … z umom prežetim z srečoželjnostjo… z umom prežetim z mirnodušnostjo, prav tako druge, prav tako tretje, prav tako četrte; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod, tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze.

17. On razume: ‘Tam je to, tam je manjvredno, tam je večvredno in onstran tega je odrešitev iz celotnega polja zaznavanja.’

18. Ko on tako ve in vidi, je njegov um osvobojen vpliva želje po čutnosti, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’ Menihi, ta menih je okopan z notranjim kopanjem.”

(O OČIŠČENJU SLABIH DEJANJ)

19. Takrat je brahmin Sundarika Bhāradvādža sedel ne daleč od Blaženega. Rekel je Blaženemu: “Ampak, ali mojster Gotama gre k reki Bāhukā, da bi se kopal?”

“Zakaj, brahmin, bi šel k reki Bāhukā? Kaj lahko napravi reka Bāhukā?”

“Mojster Gotama, o reki Bāhukā pravijo mnogi, da osvobaja, pravijo mnogi, da daje zasluge in mnogi izmijejo svoja zla dejanja v reki Bāhukā.” [3]

20. Potem je Blaženi v verzih nagovoril brahmina Sundarika Bhāradvādža:

“Bāhukā in Adhikakkā,
Gayā in tudi Sundarikā,
Payāga in Sarassati,
in tok Bahumati - [4]
bedak se lahko tam večno kopa,
pa se vendar ne bo očistil svojih slabih dejanj.

Kaj lahko Sundarikā odplavi?
Kaj Payāga? Kaj Bāhukā?
Reke ne morejo očistiti hudodelca,
človeka, ki je napravil okrutna in brutalna dela.

Čisti ima v srcu večno
praznik pomladi, sveti dan;[5]
ta, ki je pošten v delih, čist v srcu,
pripelje svojo vrlino do popolnosti.

Tukaj, brahmin, bi se moral kopati,
da napraviš sebe za zatočišče za vsa bitja.
In če ne govoriš napačno,
ne delaš škode živim bitjem,
ne jemlješ tistega, kar ti ni podarjeno,
z vero in brez pohlepa,
kakšna potreba zate je, da greš v Gayo?
Zate vsak izvir bo tvoja Gayā.”

21. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Sundarika Bhāradvādža rekel: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja. ”Jaz bi sprejel posvetitev v meništvo od mojstra Gotame, jaz bi sprejel polno posvetitev.”[6]

22. In brahmin Sundarika Bhāradvādža je prejel posvetitev od Blaženega, sprejel polno posvetitev. In kmalu, ne dolgo od njegove polne posvetitve, ko je prebival sam, umaknjen, prizadeven, goreč in odločen, je častiti Bhāradvādža s svojim uresničenjem z direktnim vedenjem, tukaj in zdaj vstopil in vztrajal v vrhunskem cilju posvečenega življenja, za katerega pripadniki naroda upravičeno gredo od doma v brezdomstvo. On neposredno ve: “ Rojstvo je uničeno, duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.” In častiti Bhāradvādža je postal eden od arahantov.

 

Opombe

[1] Nesrečna destinacija je prerojenost v tri stanja prikrajšanosti – pekel, živalsko kraljestvo in svet duhov. Dobra destinacija je prerojenost v superiorno stanje, med ljudi in v nebeške svetove.

[2] Palijski ekvivalenti v samostalniški obliki za te pojme so: pāmojja, zadovoljstvo; pīti, veselje; passaddhi, umirjenost; sukha, prijetnost; samādhi, zbranost.

[3] Brahmin je za razliko od Buddhe verjel v očiščenje z ritualnim kopanjem, kot ga še danes poznajo v Indiji.

[4] To so reke in plitvine, za katere se je verjelo, da omogočajo očiščenje.

[5] V jeziku pali je phaggu dan brahminskega očiščenja v mesecu Phagguna (februar-marec). Uposatho, dni verskega čaščenja, določajo z lunarnim koledarjem.

[6] Posvečenje (pabbajjā) je formalni obred vstopa v življenje brezdomstva kot novic (sāmaṇera); popolna posvetitev (upasampadā) daje status meniha (bhikkhu), polnopravnega člana Sanghe.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2016, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)