(MN 5) Anangaṇa Sutta – Brez nečistosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta takole nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

(ŠTIRI VRSTE POSAMEZNIKOV)

2. “Prijatelji, v svetu obstaja štiri vrste posameznikov. Katere štiri? Posameznik z nečistostjo ne razume, kot dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi.’ Posameznik z nečistostjo razume, kot dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi.’ Posameznik brez nečistosti ne razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti v sebi.’ Posameznik brez nečistosti razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti v sebi.’

Posameznika z nečistostjo, ki ne razume, kot dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi’ se ima za slabšo od dveh posameznikov z nečistostjo. Posameznika z nečistostjo, ki razume, kot dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi’, se ima za boljšega od dveh posameznikov z nečistostjo.

Posameznika brez nečistosti, ki ne razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti v sebi’ se ima za slabšo od dveh posameznikov brez nečistosti. Posameznika brez nečistosti, ki razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti, se ima za boljšega od dveh posameznikov brez nečistosti.”

3. Ko je bilo to rečeno, je častiti Mahā Moggallāna vprašal častitega Sāriputto: “Prijatelj Sāriputta, kaj je vzrok in razlog, zakaj je od dveh posameznikov z nečistostjo en slabši človek in en boljši človek? Kaj je vzrok in razlog, zakaj je od dveh posameznikov brez nečistosti eden slabši človek in eden boljši človek?”

4. “Prijatelj, ko posameznik z nečistostjo ne razume, kako dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi,’ se lahko pričakuje, da se v njem ne bo prebudila vnema, ne bo napravil napora, ali spodbodel energijo, da opusti to nečistost in bo umrl s poželenjem, sovraštvom in zablodo, z nečistostjo, z onečiščenim umom. Recimo, da so pripeljali bronasto skledo iz trgovine ali kovačije, pokrito z umazanijo in nečistostjo, ki je lastniki niso niti uporabljali niti čistili, ampak so jo pospravili v zaprašeni kot. Ali bi bronasta skleda kasneje postala še bolj umazana in z več nečistosti?” - “Da, prijatelj.” - “Tako tudi, prijatelj, ko posameznik z nečistostjo ne razume, tako kot dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi,’ je mogoče pričakovati … da bo umrl … z onečiščenim umom.

5. Ko posameznik z nečistostjo razume, kako dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi,’ se lahko pričakuje, da se v njem prebudi vnema, da bo napravil napor, spodbodel energijo, da opusti to nečistost in bo umrl brez poželenja, sovraštva in zablode, brez nečistosti, z neonečiščenim umom. Recimo, da so pripeljali bronasto skledo iz trgovine ali kovačije, pokrito z umazanijo in nečistostjo, in so jo lastniki očistili in je niso pospravili v zaprašeni kot. Ali bi bronasta skleda kasneje postala čistejša in lesketajoča?” - “Da, prijatelj.” - “Tako tudi, prijatelj, ko posameznik z nečistostjo to razume, kot dejansko je: ‘Jaz imam nečistost v sebi,’ je mogoče pričakovati … da bo umrl… z neonečiščenim umom.

6. Ko posameznik brez nečistosti ne razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti v sebi,’ se lahko pričakuje, da bo namenil pozornost znamenju lepega,[1] in ker bo to storil, bo poželenje okužilo njegov um in bo umrl s poželenjem, sovraštvom in zablodo, z nečistostjo, z onesnaženim umom. Recimo, da so pripeljali bronasto skledo iz trgovine ali kovačije, pokrito z umazanijo in nečistostjo, in je lastniki niso niti uporabili niti je niso očistili, ampak so jo postavili v zaprašeni kot. Ali bi bronasta skleda kasneje postala bolj onesnažena in z več nečistosti?” - “Da, prijatelj.” - “Tako tudi, prijatelj, ko posameznik brez nečistosti ne razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti v sebi,’ je mogoče pričakovati … da bo umrl … z onečiščenim umom.

7. Ko posameznik brez nečistosti razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti v sebi,‘ se lahko pričakuje, da ne bo namenil pozornosti znamenju lepega, in ker tega ne bo storil, poželenje ne bo okužilo njegovega uma in da bo umrl brez poželenja, sovraštva in zablode, brez nečistosti, brez onesnaženega uma. Recimo, da so pripeljali bronasto skledo iz trgovine ali kovačije, čisto in brez nečistosti in so jo lastniki uporabili in jo čistili in je niso postavili v zaprašeni kot. Ali bi bronasta skleda kasneje postala čistejša in lesketajoča?” - “Da, prijatelj.” - “Tako tudi, prijatelj, ko posameznik brez nečistosti razume, kot dejansko je: ‘Jaz nimam nečistosti v sebi,’ je mogoče pričakovati … da bo umrl … z neonečiščenim umom.

8. To je vzrok in razlog, zakaj se od dveh posameznikov z nečistostjo, eden imenuje slabši človek in drugi boljši človek. To je vzrok in razlog, zakaj se od dveh posameznikov brez nečistosti eden imenuje slabši človek in drugi boljši človek.

(NEČISTOST)

9. ‘Nečistost, nečistost,’ je rečeno, prijatelj, vendar, kaj ta beseda ‘nečistost’ označuje? ‘Nečistost,’ prijatelj, je oznaka za področja zlih, škodljivih želja.

10. Možno je, da si menih želi: ‘Če naredim prestopek, naj menihi ne izvedo, da sem naredil prestopek.’ In možno je, da menihi izvedo, da je ta menih napravil prestopek. Zaradi tega je jezen in zagrenjen: ‘Menihi vedo, da sem napravil prestopek.’ Jeza in zagrenjenost sta nečistosti.

11. Možno je, da si menih želi: ‘Naredil sem prestopek. Menihi naj me opomnijo na samem in ne sredi skupnosti.’ In možno je, da menihi opomnijo tega meniha sredi skupnosti in ne na samem. Zaradi tega je jezen in zagrenjen: ‘Menihi so me opomnili sredi skupnosti in ne na samem.’ Jeza in zagrenjenost sta nečistosti.

12. Možno je, da si menih želi: ‘Naredil sem prestopek. Opomni naj me posameznik, ki mi je enaka in ne posameznik, ki mi ni enaka.’ In možno je, da ga opomni posameznik, ki mu ni enaka in ne posameznik, ki mu je enaka. Zaradi tega je jezen in zagrenjen: ‘Opomnila me je posameznik, ki mi ni enaka in ne posameznik, ki mi je enaka.’ Jeza in zagrenjenost sta nečistosti.

13. Možno je, da si menih želi: ‘O, da bi učitelj učil Dhammo menihe tako, da bi postavljal serije vprašanj meni in ne nekemu drugemu menihu!’ In možno je, da učitelj uči Dhammo tako, da postavlja serije vprašanj nekemu drugemu menihu in ne temu menihu. Zaradi tega je jezen in zagrenjen: ‘Učitelj uči Dhammo menihe tako, da postavlja serije vprašanj nekemu drugemu menihu in ne meni.’ Jeza in zagrenjenost sta nečistosti.

14. Možno je, da si menih želi: ‘O, da bi menihi vstopili v vas pri prošnji za miloščinsko hrano tako, da bi postavili na čelo mene in ne nekega drugega meniha!’ In možno je, da pri vstopu v vas pri prošnji za miloščinsko hrano, menihi postavijo na čelo nekega drugega meniha in ne tega meniha. Zaradi tega je jezen in zagrenjen: ‘Menihi pri vstopu v vas pri prošnji miloščinske hrane postavijo na čelo nekega drugega meniha in ne mene.’ Jeza in zagrenjenost sta nečistosti.

15. Možno je, da si menih želi: ‘O, da bi dobil najboljši sedež, najboljšo vodo, najboljšo naprošeno hrano v jedilnici jaz in ne nek drugi menih!’ In možno je, da dobi najboljši sedež nek drugi menih …

16. Možno je, da si menih želi: ‘O, da bi v jedilnici po obroku podal blagoslov jaz in ne nek drugi menih!’ In možno je, da blagoslov poda nek drugi menih …

17-20. Možno je, da si menih želi: ‘O, da bi lahko učil Dhammo menihe … da bi lahko učil Dhammo nune … laične moške … laične ženske … obiskovalce samostana jaz in ne nek drugi menih!’ In možno je, da nek drugi menih uči Dhammo …

21-24. Možno je, da si menih želi: ‘O, da menihi … nune … laični moški… laične ženske … častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo mene in ne nekega drugega meniha!’ In možno je, da oni častijo … nekega drugega meniha …

25-28. Možno je, da si menih želi: ‘O, da sem jaz tisti, ki dobi odlično obleko … odlično podarjeno hrano … odlično počivališče … odlične medicinske pripomočke … ne pa nek drugi menih!’ In možno je, da je nek drugi menih tisti, ki dobi odlične medicinske pripomočke, ne pa ta menih. Zaradi tega je jezen in zagrenjen: ‘Drug menih je ta, ki dobi odlične medicinske pripomočke in ne jaz.’ Jeza in zagrenjenost sta nečistosti.

‘Nečistost,’ prijatelj, je oznaka za področja zlih, škodljivih želja.

29. Če se vidi in sliši za kateregakoli meniha, da področja zlih in slabih želja v njem niso opuščena, potem tudi če prebiva v gozdu, je pogost obiskovalec odročnih bivališč, jé podarjeno hrano, jo išče od hiše do hiše, uporablja odvržena oblačila, nosi hrapava oblačila,[2] ga njegovi družabniki v svetem življenju ne častijo, spoštujejo, cenijo in ne obožujejo. Zakaj je tako? Ker se vidi in sliši, da področja zlih, slabih želja v tem častitem niso opuščena.

Recimo, da so pripeljali bronasto skledo iz trgovine ali kovačije, čisto in lesketajočo; in lastniki so položili v njo truplo kače ali psa ali človeškega bitja, in ko so jo pokrili z drugo posodo, so jo odnesli nazaj na trg; ko so ljudje to videli, so rekli: ‘Kaj je to, kar nosite, kot da bi bil zaklad?’ Potem so ljudje dvignili pokrov in odkrili posodo, pogledali vanjo in ko so zagledali vsebino, se je v njih vzbudil takšen gnus, odpor in stud, da celo tisti, ki so bili lačni, niso hoteli jesti, da ne govorimo o teh, ki so bili siti.

Tako tudi, če se vidi in sliši za kateregakoli meniha, da področja zlih, slabih želja v njem niso opuščena, potem, tudi če prebiva v gozdu … v tem častitem niso opuščena.

30. Če se vidi in sliši za kateregakoli meniha, da so v njem področja zlih, slabih želja opuščena, potem je on lahko prebivalec vasi, sprejema vabila, nosi obleke, ki so mu jih podarili družinski poglavarji,[3] še vedno pa ga njegovi družabniki v posvečenem življenju častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo. Zakaj je tako? Ker se vidi in sliši, da so področja zlih, slabih želja v tem častitem opuščena.

Recimo, da so pripeljali bronasto skledo iz trgovine ali kovačije, čisto in lesketajočo; in lastniki so dali vanjo kuhan riž in različne juhe in omake, in ko so jo pokrili z drugo posodo, jo odnesli nazaj na trg; ko so ljudje to videli, so rekli: ‘Kaj je to, kar nosite, kot da bi bil zaklad?’ Potem so ljudje dvignili pokrov in odkrili posodo, pogledali vanjo, in ko so zagledali vsebino, se je v njih vzbudila takšna naklonjenost, apetit in slast, da bi celo tisti, ki so bili siti, hoteli jesti, da ne govorimo o teh, ki so bili lačni.

Tako tudi, prijatelj, če se vidi ali sliši za kateregakoli meniha, da so v njem ta področja zlih in slabih stanj opuščena, potem je on lahko prebivalec vasi … v tem častitem opuščena.”

31. Ko je bilo to rečeno, je častiti Mahā Moggallāna rekel častitemu Sāriputti: “Prispodoba mi je prišla na misel, prijatelj Sāriputta .” - “Povej jo, prijatelj Moggallāna.” - “Nekoč, prijatelj, sem živel na hribovski utrdbi pri Rādžagahu. Ko je bilo jutro, sem se oblekel in vzel svojo skledo in zunanjo obleko in odšel v Rādžagah po hrano. Takrat je Samīti, sin kolarja gladil platišče kolesa in ādžīvak Paṇḍuputta, sin nekdanjega kolarja, je stal zraven.[4] In v umu ādžīvaka Paṇḍuputte se je pojavila misel: ‘O, da bi ta Samīti, kolarjev sin, lahko zgladil to krivino, to vijugo, to napako na platišču, tako da bi to bilo brez krivin, vijug ali napak in bi ga sestavljal samo dober les.’ In kot da je ta misel prišla v njegov um, je Samīti, kolarjev sin, zgladil to krivino, vijugo, napako na platišču. Ᾱdžīvak Paṇḍuputta, sin nekdanjega kolarja, je bil zadovoljen in je izrazil svoje zadovoljstvo: ‘On zgladi prav tako, kot da bi s svojim srcem poznal moje srce!’

32. Tako tudi, prijatelj, obstajajo ljudje, ki so brez prepričanja in niso šli naprej od doma v brezdomstvo zaradi prepričanja, ampak ker iščejo preživetje, ki so goljufivi, lažnivi, izdajalski, ošabni, votli, osebnostno plitvi, robatega jezika, nemoralnega izražanja, z nevarovanimi čutnimi sposobnostmi, nezmerni v jedi, niso predani budnosti, se ne zanimajo za asketizem, niso spoštljivi do vadbe, so potratni, nemarni, vodijo v nazadovanje, so brezbrižni do samote, leni, niso odločni, so nepozorni, se v polnosti ne zavedajo, so nezbrani, z blodečim umom, brez modrosti, blebetavi. Častiti Sāriputta s svojo razpravo o Dhammi gladi njihove napake, kakor da bi poznal s svojim srcem moje srce!

Toda, so tudi ljudje, ki so šli naprej od doma v brezdomstvo zaradi prepričanja, ki niso goljufivi, lažnivi, izdajalski, ošabni, votli, osebnostno plitvi, robatega jezika ali nemoralnega izražanja; ki varujejo svoje čutne sposobnosti, so zmerni v jedi, predani budnosti, se zanimajo za asketizem, zelo spoštujejo vadbo, niso potratni ali nemarni, ki se želijo izogniti nazadovanju, so voditelji v samoto, odločni, neomajni, zasidrani v pozornosti, se popolnoma zavedajo, so zbrani, s poenotenim umom, imajo modrost, niso bebavi. Ti, ko slišijo razpravo o Dhammi častitega Sāriputte, pijejo to in jedo to, kot je, z besedo in z mislijo. Resnično dobro je, da svoje sledilce v posvečenem življenju pripravi, da izidejo iz škodljivosti in utrdijo sebe v dobrem.

33. Kot ženska ali moški, mlad, mladosten, ki ima rad okrasje, z umito glavo sprejme venec iz lokvanjev, jasmina ali vrtnic, si ga nadene z obema rokama na glavo, je tudi človek, ki je šel zaradi prepričanja … niso bebavi. Ti, ko slišijo razpravo častitega Sāriputte o Dhammi, pijejo to in jedo to, kot je, z besedo in z mislijo. Resnično dobro je, da on svoje sledilce v posvečenem življenju pripravi, da izidejo iz škodljivosti in utrdijo sebe v dobrem.”

Tako sta se ti dve veliki bitji razveselili v dobrih besedah eden drugega.

 

Opombe


[1] Subhanimitta: privlačen objekt, ki je izvor poželenja. Buddha je rekel, da nespametna pozornost na znak lepote predstavlja hrano (āhāra) za nastanek še nenastale želje po čutnosti in za rast in povečanje že nastale želje po čutnosti (SN 46:2/v.64).

[2] To so stroge asketske prakse.

[3] To so “mehkejše” prakse od tistih, opisanih v poglavju 29, in se na splošno jemljejo kot znamenje manj predanih naporu za dosego cilja.

[4] Ᾱdžīvaka ali ādžīvika, je bila rivalska sekta, katere učenje je poudarjalo neprizanesljivo strogost, temelječo na filozofiji, ki meji na fatalizem. Glej Basham, History and Doctrines of the Ᾱjīvakas.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2016,  rev. junij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)