(MN 8) Sallekha Sutta - Odstranjevanje svojega sebstva
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.
2. Ko je bil večer je častiti Mahā Cunda prišel iz samote in odšel do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu je sedel ob stran in mu rekel:
3. “Častiti gospod, različni pogledi se pojavijo v svetu. Povezani so ali z nauki o sebstvu ali z nauki o svetu. Ali opuščanje in odstopanje od teh pogledov pride v meniha na začetku vadbe?”
“Cunda, kar se tiče teh različnih pogledov, ki se pojavijo v svetu, ki so povezani ali z nauki o sebstvu ali z nauki o svetu: če pogoj z ozirom na katerega ti pogledi nastanejo, ki je njihova osnova in področje na katerem se uporabljajo, menih vidi tako kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo,’ potem pride do opuščanja in odstopanja od teh pogledov.
(OSEM DOSEŽKOV)
4. Možno je, Cunda, da popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda to niso tisti dosežki, ki se imenujejo ‘odstranjevanje svojega sebstva’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘prijetna bivanja tukaj in sedaj’.
5. Možno je, da z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘prijetna bivanja tukaj in sedaj’.
6. Možno je, da ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘prijetna bivanja tukaj in sedaj’.
7. Možno je, da z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda to niso tisti dosežki, ki se imenujejo ‘odstranjevanje svojega sebstva’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘prijetna bivanja tukaj in sedaj’.
8. Možno je, da s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav raznolikosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ nek menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda to niso tisti dosežki, ki se imenujejo ‘odstranjevanje svojega sebstva’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘mirna bivanja’.
9. Možno je, da s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ nek menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘mirna bivanja’.
10. Možno je, da s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tukaj ni nič,’ nek menih vstopi in biva v področju ničnosti. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘mirna bivanja’.
11. Možno je, da s popolnim obvladanjem področja ničnosti, nek menih vstopi in biva v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v odstranjevanju svojega sebstva.’ Toda ti dosežki se ne imenujejo ‘odstranjevanje svojega sebstva’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenujejo ‘mirna bivanja’.
(ODSTRANJEVANJE SVOJEGA SEBSTVA)
12. Torej, Cunda, tako bi moral prakticirati odstranjevanje svojega sebstva:[1]
(1) ‘Drugi bodo neusmiljeni, mi ne bomo neusmiljeni.‘
(2) ‘Drugi bodo ubijali živa bitja, mi se bomo vzdržali ubijanja živih bitij.’
(3) ‘Drugi bodo vzeli, kar jim ni dano, mi se bomo vzdržali vzeti, kar nam ni dano.’
(4) ‘Drugi ne bodo živeli v celibatu, mi bomo živeli v celibatu.’
(5) ‘Drugi bodo govorili laži, mi se bomo vzdržali lažnivega govora.’
(6) ‘Drugi bodo govorili zlonamerno, mi se bomo vzdržali zlonamernega govora.’
(7) ‘Drugi bodo govorili osorno, mi se bomo vzdržali osornega govora.’
(8) ‘Drugi bodo klepetali, mi se bomo vzdržali klepetanja.’
(9) ‘Drugi bodo pohlepni, mi ne bomo pohlepni.’
(10) ‘Drugi bodo zlobni, mi ne bomo zlobni.’
(11) ‘Drugi bodo imeli napačen pogled, mi bomo imeli pravilen pogled.’
(12) ‘Drugi bodo imeli napačno misel, mi bomo imeli pravilno misel.’
(13) ‘Drugi bodo imeli napačen govor, mi bomo imeli pravilni govor.’
(14) ‘Drugi bodo imeli napačno dejanje, mi bomo imeli pravilno dejanje.’
(15) ‘Drugi se bodo preživljali na napačen način, mi se bomo preživljali na pravilen način.’
(16) ‘Drugi bodo imeli napačen napor, mi bomo imeli pravilen napor.’
(17) ‘Drugi bodo imeli napačno pozornost, mi bomo imeli pravilno pozornost.’
(18) ‘Drugi bodo imeli napačno zbranost, mi bomo imeli pravilno zbranost.’
(19) ‘Drugi bodo imeli napačno vednost, mi bomo imeli pravilno vednost.’
(20) ‘Drugi bodo imeli napačno osvoboditev, mi bomo imeli pravilno osvoboditev.’
(21) ‘Druge bo premagala otopelost in zaspanost, mi bomo brez otopelosti in zaspanosti.’
(22) ‘Drugi bodo vznemirjeni, mi ne bomo vznemirjeni.’
(23) ‘Drugi bodo dvomljivci, mi bomo presegli dvom.’
(24) ‘Drugi bodo jezni, mi ne bomo jezni.’
(25) ‘Drugi bodo zamerljivi, mi ne bomo zamerljivi.’
(26) ‘Drugi bodo ošabni, mi ne bomo ošabni.’
(27) ‘Drugi bodo nesramni, mi ne bomo nesramni.’
(28) ‘Drugi bodo zavistni, mi ne bomo zavistni.’
(29) ‘Drugi bodo skopi, mi ne bomo skopi.’
(30) ‘Drugi bodo sleparski, mi ne bomo sleparski.’
(31) ‘Drugi bodo goljufivi, mi ne bomo goljufivi.’
(32) ‘Drugi bodo svojeglavi, mi ne bomo svojeglavi.’
(33) ‘Drugi bodo arogantni, mi ne bomo arogantni.’
(34) ‘Druge bo težko ukoriti, nas bo enostavno ukoriti.’
(35) ‘Drugi bodo imeli slabe prijatelje, mi bomo imeli dobre prijatelje.’
(36) ‘Drugi bodo brezbrižni, mi bomo skrbni.’
(37) ‘Drugi bodo nezvesti, mi bomo zvesti.’
(38) ‘Drugi bodo brez sramu, mi bomo imeli sram.’
(39) ‘Drugi se ne bodo bali delati prekrškov, mi se bomo bali delati prekrške.’
(40) ‘Drugi bodo neizobraženi, mi se bomo marljivo izobraževali.’
(41) ‘Drugi bodo leni, mi bomo prizadevni.’
(42) ‘Drugi bodo nepozorni, mi bomo pozorni.’
(43) ‘Drugim bo manjkala modrost, mi bomo imeli modrost.’
(44) ‘Drugi se bodo držali svojih lastnih pogledov, vztrajali na njih in jih bodo s težavo opustili, mi se ne bomo držali svojih lastnih pogledov ali vztrajali na njih, ampak jih bomo z lahkoto opustili.’
(USTVARJANJE MISLI oz. NAMER)
13. Cunda, jaz pravim, da je celo ustvarjanje namer o dobrih stvareh velika korist, kaj šele telesna in govorna dejanja, ki sledijo temu. Zato, Cunda:
(1) Naj se ustvari namera: ‘Drugi bodo neusmiljeni, mi ne bomo neusmiljeni.’
(2) Naj se ustvari namera: ‘Drugi bodo ubijali živa bitja, mi se bomo vzdržali ubijanja živih bitij.’
(3–43) Naj se ustvari namera:…
(44) Naj se ustvari namera: ‘Drugi se bodo držali svojih lastnih pogledov, vztrajali na njih in jih bodo s težavo opustili, mi se ne bomo držali svojih lastnih pogledov ali vztrajali na njih, ampak jih bomo z lahkoto opustili.’
(IZOGIBANJE)
14. Cunda, predpostavimo, da obstaja neravna pot in druga, ravna pot, s katero se izogneš. In predpostavimo, da obstaja neravna pot za prehod plitvine in druga, ravna pot za prehod plitvine, s katero se izogneš. Na isti način:
(1) Ta, ki je nagnjen k neusmiljenju, se z usmiljenjem temu izogne.
(2) Ta, ki je nagnjen k ubijanju živih bitij, se z vzdržanjem ubijanja živih bitij temu izogne.
(3) Ta, ki je nagnjen k jemanju tega kar mu ni dano, se z vzdržanjem jemanja tega kar mu ni dano, temu izogne.
(4) Ta, ki je nagnjen k življenju izven celibata, se z življenjem v celibatu temu izogne.
(5) Ta, ki je nagnjen h govorjenju laži, se z vzdržanjem lažnivega govora temu izogne.
(6) Ta, ki je nagnjen k temu, da govori zlonamerno, se z vzdržanjem zlonamernega govora temu izogne.
(7) Ta, ki je nagnjen k osornem govoru, se z vzdržanjem osornega govora temu izogne.
(8) Ta, ki je nagnjen h klepetanju, se z vzdržanjem klepetanja temu izogne.
(9) Ta, ki je nagnjen h pohlepu, se z vzdržanjem pohlepa temu izogne.
(10) Ta, ki je nagnjen k zlobnosti, se z vzdržanjem zlobnosti temu izogne.
(11) Ta, ki je nagnjen k napačnem pogledu, se s pravilnim pogledom temu izogne.
(12) Ta, ki je nagnjen k napačni misli, se s pravilno mislijo temu izogne.
(13) Ta, ki je nagnjen k napačnemu govoru, se s pravilnim govorom temu izogne.
(14) Ta, ki je nagnjen k napačnemu dejanju, se s pravilnim dejanjem temu izogne.
(15) Ta, ki je nagnjen k preživljanju na napačen način, se s preživljanjem na pravilen način temu izogne.
(16) Ta, ki je nagnjen k napačnemu naporu, se s pravilnim naporom temu izogne.
(17) Ta, ki je nagnjen k napačni pozornosti, se s pravilno pozornostjo temu izogne.
(18) Ta, ki je nagnjen k napačni zbranosti, se s pravilno zbranostjo temu izogne.
(19) Ta, ki je nagnjen k napačni vednosti, se s pravilno vednostjo temu izogne.
(20) Ta, ki je nagnjen k napačni osvoboditvi, se s pravilno osvoboditvijo temu izogne.
(21) Ta, ki je nagnjen k otopelosti in zaspanosti, se brez otopelosti in zaspanosti temu izogne.
(22) Ta, ki je nagnjen k vznemirjenosti v sebi, se z nevznemirjenostjo temu izogne.
(23) Ta, ki je nagnjen k dvomu v sebi, se s preseganjem dvoma temu izogne.
(24) Ta, ki je nagnjen k jezi, se brez jeze temu izogne.
(25) Ta, ki je nagnjen k zamerljivosti, se brez zamerljivosti temu izogne.
(26) Ta, ki je nagnjen k ošabnosti, se brez ošabnosti temu izogne.
(27) Ta, ki je nagnjen k nesramnosti, se brez nesramnosti temu izogne.
(28) Ta, ki je nagnjen k zavisti, se brez zavisti temu izogne.
(29) Ta, ki je nagnjen k skoposti, se brez skoposti temu izogne.
(30) Ta, ki je nagnjen k sleparstvu, se brez sleparstva temu izogne.
(31) Ta, ki je nagnjen h goljufanju, se brez goljufanja temu izogne.
(32) Ta, ki je nagnjen k svojeglavosti, se brez svojeglavosti temu izogne.
(33) Ta, ki je nagnjen k aroganci, se brez arogance temu izogne.
(34) Ta, ki je nagnjen k težkemu sprejemanju ukorov, se z lahkim sprejemanjem ukorov temu izogne.
(35) Ta, ki je nagnjen k slabim prijateljem, se s sklepanjem dobrih prijateljstev temu izogne.
(36) Ta, ki je nagnjen k brezbrižnosti, se s skrbnostjo temu izogne.
(37) Ta, ki je nagnjen k nezvestobi, se z zvestobo temu izogne.
(38) Ta, ki je nagnjen k brezsramju, se s sramom temu izogne.
(39) Ta, ki je nagnjen k neustrašnem izvajanju nepravilnosti, se s strahom pred izvajanjem nepravilnosti temu izogne.
(40) Ta, ki je nagnjen k neizobraževanju, se z izobraževanjem temu izogne.
(41) Ta, ki je nagnjen k lenosti, se s prizadevnostjo temu izogne.
(42) Ta, ki je nagnjen k nepozornosti, se s pozornostjo temu izogne.
(43) Ta, ki je nagnjen k temu, da mu manjka modrost, se s pridobitvijo modrosti temu izogne.
(44) Ta, ki je nagnjen k temu, da se drži svojih pogledov, vztraja na njih in jih s težavo opusti, se z nedržanjem za svoje poglede, nevztrajanjem na njih in njihovim enostavnim opuščanjem temu izogne.
(POT NAVZGOR)
15. Cunda, kot vsa slaba stanja vodijo navzdol in vsa dobra stanja vodijo navzgor, zato tudi:
(1) Ta, ki je neusmiljen, ima usmiljenost, da ga vodi navzgor.
(2) Ta, ki ubija živa bitja, ima vzdržanje od ubijanja, da ga vodi navzgor.
(3–43) Ta, ki ... da ga vodi navzgor.
(44) Ta, ki se drži svojih pogledov, vztraja na njih in jih s težavo opusti, ima nedržanje svojih pogledov, nevztrajanje na njih in njihovo enostavno opuščanje, da ga vodi navzgor.
(POT UGAŠANJA)
16. Cunda, nemogoče je, da bi ta, ki sam tone v blato, potegnil iz blata nekoga drugega, ki tudi tone v blato. Mogoče je, da bi ta, ki sam ne tone v blato, potegnil iz blata nekoga drugega, ki tudi tone v blato. Da ta, ki je sam neukročen, nediscipliniran, z nepogašenimi [onesnaženji] ukroti nekoga drugega, ga disciplinira in pomaga pogasiti njegova [onesnaženja], to ni mogoče. Da ta, ki je sam ukročen, discipliniran, s pogašenimi [onesnaženji] kroti nekoga drugega, ga disciplinira in pomaga pogasiti [njegova onesnaženja], je mogoče. Zato tudi:
(1) Neusmiljen posameznik ima usmiljenost, s katero to ugasne.
(2) Ta, ki ubija živa bitja ima opuščanje ubijanja živih bitij, s katerim to ugasne.
(3–43) Ta, ki … s katerim to ugasne.
(44) Ta, ki se drži svojih pogledov, vztraja na njih in jih s težavo opusti, ima nedržanje svojih pogledov, nevztrajanje na njih in njihovo enostavno opuščanje, s katerim to ugasne.
(ZAKLJUČEK)
17. Tako, Cunda, pot odstranjevanja svojega sebstva sem učil, pot ustvarjanja namer sem učil, pot izogibanja sem učil, pot navzgor sem učil in pot ugašanja sem učil.
18. To, kar naj naredi učitelj za svojega učenca iz usmiljenja, ko išče njegovo blagostanje in ima milost zanj, sem naredil zate, Cunda. Obstajajo vznožja dreves, prazne koče. Meditiraj, Cunda, ne bodi brezbrižen, ker boš drugače to kasneje obžaloval. To je naše navodilo zate.”
To je rekel Blaženi. Častiti Mahā Cunda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.
Opombe
Sallekha nekateri prevajajo tudi kot izbris (samega sebe), izraba, izničenje, izbris (slabih stanj).
Mahā Cunda je bil mlajši brat Sariputte.
[1] Štiriinštirideset “načinov odstranjevanja svojega sebstva” ki sledijo, se lahko razvrsti v nekaj določenih setov kategorij naukov:
(1) - (10) je deset načinov slabih in deset načinov dobrih dejanj - glej MN 9:4, 9:6.
(11) - (20) deset napačnih in deset pravilnih dejavnikov poti.
(21) - (44) štiriindvajset mentalnih nečistosti.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2026