(MN 8) Sallekha Sutta - Višja vadba

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Ko je bil večer je častiti Mahā Cunda prišel iz samote in odšel do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in mu rekel:

 3. “Častiti gospod, različni pogledi se pojavijo v svetu. Povezani so ali z nauki o sebstvu ali z nauki o svetu. Ali opuščanje in odstopanje od teh pogledov pride v meniha v popolnem začetku [dojemanja]?”[1]

“Cunda, kar se tiče teh različnih pogledov, ki se pojavijo v svetu, ki so povezani ali z nauki o sebstvu ali z nauki o svetu: če [predmet] z ozirom na katerega ti pogledi nastanejo, ki so njegova osnova in področje na katerem se uporabljajo, vidi tako kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo,’ potem pride do opuščanja in odstopanja od teh pogledov.

(OSEM DOSEŽKOV)

4. Možno je, Cunda, da odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, nek menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda to niso tisti dosežki, ki se imenujejo ‘višja vadba’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘prijetno bivanje tukaj in sedaj’.[2]

5. Možno je, da z umiritvijo misli in razmišljanja, nek menih vstopi in biva v drugi džhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘prijetno bivanje tukaj in sedaj’.

6. Možno je, da z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, nek menih biva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja srečo s telesom in vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘prijetno bivanje tukaj in sedaj’.

7. Možno je, da z opustitvijo prijetnosti in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, nek menih vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda to niso tisti dosežki, ki se imenujejo ‘višjo vadbo’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘prijetno bivanje tukaj in sedaj’.

8. Možno je, da s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnega vtisa, z ne-pozornostjo na zaznave raznolikosti, zavedajoč se ‘prostor je neskončen,’ nek menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda to niso tisti dosežki, ki se imenujejo ‘višjo vadbo’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘mirno bivanje’.

9. Možno je, da s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se ‘zavest je neskončna,’ nek menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘mirno bivanje’.

10. Možno je, da s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tukaj je nič,’ nek menih vstopi in biva v področju ničnosti. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda… to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘mirno bivanje’.

11. Možno je, da s popolnim obvladanjem področja ničnosti, nek menih vstopi in biva v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja. On lahko pomisli: ‘Jaz bivam v višji vadbi.’ Toda ti dosežki se ne imenujejo ‘višjo vadbo’ v disciplini Plemenitega: to se v disciplini Plemenitega imenuje ‘mirno bivanje’.

(DESET SMERI DELOVANJA)

12. Torej, Cunda, tako bi moral prakticirati višjo vadbo:[3]

(1) ‘Drugi bodo neusmiljeni; mi ne bomo neusmiljeni‘: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(2) ‘Drugi bodo ubijali živa bitja; mi se bomo vzdržali ubijanja živih bitij’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(3) ‘Drugi bodo vzeli, kar jim ni dano; mi se bomo vzdržali vzeti, kar nam ni dano’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(4) ‘Drugi ne bodo živeli v celibatu; mi bomo živeli v celibatu’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(5) ‘Drugi bodo govorili laži; mi se bomo vzdržali lažnivega govora’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(6) ‘Drugi bodo govorili zlonamerno; mi se bomo vzdržali zlonamernega govora’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(7) ‘Drugi bodo govorili osorno; mi se bomo vzdržali osornega govora’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(8) ‘Drugi bodo ogovarjali; mi se bomo vzdržali ogovarjanja’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(9) ‘Drugi bodo pohlepni; mi ne bomo pohlepni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(10) ‘Drugi bodo zlonamerni; mi ne bomo zlonamerni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(DESETEROČLENA POT)

(11) ‘Drugi bodo imeli napačen pogled; mi bomo imeli pravilen pogled’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(12) ‘Drugi bodo imeli napačno misel; mi bomo pravilno mislili’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(13) ‘Drugi bodo imeli napačen govor; mi bomo pravilno govorili’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(14) ‘Drugi bodo imeli napačno dejanje; mi bomo pravilno delovali’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(15) ‘Drugi bodo živeli na napačen način; mi bomo živeli na pravilen način’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(16) ‘Drugi bodo imeli napačen napor; mi bomo imeli pravilen napor’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(17) ‘Drugi bodo imeli napačno pozornost; mi bomo imeli pravilno pozornost’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(18) ‘Drugi bodo imeli napačno zbranost; mi bomo imeli pravilno zbranost’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(19) ‘Drugi bodo imeli napačno vednost; mi bomo imeli pravilno vednost’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(20) ‘Drugi bodo imeli napačno osvoboditev; mi bomo imeli pravilno osvoboditev’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(ŠTIRIINDVAJSET MENTALNIH STANJ)

(21) ‘Druge bo premagala lenost in topost; mi bomo brez lenosti in toposti’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(22) ‘Drugi bodo vznemirjeni; mi ne bomo vznemirjeni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(23) ‘Drugi bodo dvomljivci; mi bomo presegli dvom’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(24) ‘Drugi bodo jezni; mi ne bomo jezni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(25) ‘Drugi bodo zamerljivi; mi ne bomo zamerljivi’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(26) ‘Drugi bodo ošabni; mi ne bomo ošabni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(27) ‘Drugi bodo nesramni; mi ne bomo nesramni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(28) ‘Drugi bodo zavistni; mi ne bomo zavistni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(29) ‘Drugi bodo skopi; mi ne bomo skopi’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(30) ‘Drugi bodo sleparski; mi ne bomo sleparski’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(31) ‘Drugi bodo goljufivi; mi ne bomo goljufivi’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(32) ‘Drugi bodo svojeglavi; mi ne bomo svojeglavi’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(33) ‘Drugi bodo arogantni; mi ne bomo arogantni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(34) ‘Druge bo težko ukoriti; nas bo enostavno ukoriti’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(35) ‘Drugi bodo imeli slabe prijatelje; mi bomo imeli dobre prijatelje’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(36) ‘Drugi bodo nemarni; mi bomo prizadevni’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(37) ‘Drugi bodo nezvesti; mi bomo zvesti’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(38) ‘Drugi bodo brez sramu; mi bomo imeli sram’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(39) ‘Drugi se ne bodo bali delati prekrškov; mi se bomo bali delati prekrške’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(40) ‘Drugi se bodo malo učili; mi se bomo veliko učili’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(41) ‘Drugi bodo leni; mi bomo energični: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(42) ‘Drugi bodo nepozorni; mi bomo razviti v pozornosti’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(43) ‘Drugim bo manjkala modrost; mi bomo imeli modrost’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(44) ‘Drugi se bodo držali svojih lastnih pogledov, vztrajali na njih in jih bodo s težavo opuščali; mi se ne bomo držali svojih lastnih pogledov ali se jih vztrajno držali, ampak jih bomo z lahkoto opustili’: tako bi morali vaditi višjo vadbo.

(NAGNJENOST UMA)

13. Cunda, jaz pravim, da je celo nagnjenost uma proti dobrim stanjem velika korist, torej kaj naj bo rečeno o telesnih in govornih dejanjih, ki ustrezajo tem stanjem uma? Zato, Cunda:

(1) Um naj bo nagnjen tako: ‘Drugi bodo neusmiljeni; mi ne bomo neusmiljeni.’

(2) Um naj bo nagnjen tako: ‘Drugi bodo ubijali živa bitja; mi se bomo vzdržali ubijanja živih bitij.’

(3–43) Um naj bo nagnjen tako:…

(44) Um naj bo nagnjen tako: ‘Drugi se bodo držali svojih lastnih pogledov, se jih bodo vztrajno držali in jih bodo s težavo opuščali; mi se ne bomo držali svojih lastnih pogledov ali se jih vztrajno držali, ampak jih bomo z lahkoto opustili.’

(IZOGIBANJE)

14. Cunda, predpostavimo, da obstaja neravna pot in druga, ravna pot, s katero se tej izogneš [prvi poti]; in predpostavimo, da obstaja neravna pot za prehod plitvine in druga, ravna pot za prehod plitvine, s katero se tej izogneš [prvi poti]. Zato tudi:

(1) Ta, ki je nagnjen k neusmiljenju, se z usmiljenjem temu izogne.

(2) Ta, ki je nagnjen k ubijanju živih bitij, se z vzdržanjem ubijanja živih bitij temu izogne.

(3) Ta, ki je nagnjen k jemanju tega, kar mu ni dano, se z vzdržanjem jemanja tega, kar mu ni dano, temu izogne.

(4) Ta, ki je nagnjen k življenju izven celibata, se z življenjem v celibatu temu izogne.

(5) Ta, ki je nagnjen h govorjenju laži, se z vzdržanjem lažnivega govora temu izogne.

(6) Ta, ki je nagnjen k temu, da govori zlonamerno, se z vzdržanjem zlonamernega govora temu izogne.

(7) Ta, ki je nagnjen k osornem govorjenju, se z vzdržanjem osornega govora temu izogne.

(8) Ta, ki je nagnjen k ogovarjanju, se z vzdržanjem ogovarjanja temu izogne.

(9) Ta, ki je nagnjen h pohlepu, se z vzdržanjem pohlepa temu izogne.

(10) Ta, ki je nagnjen k zlobnosti, se z vzdržanjem zlobnosti temu izogne.

 

(11) Ta, ki je nagnjen k napačnem pogledu, se s pravilnim pogledom temu izogne.

(12) Ta, ki je nagnjen k napačni misli, se s pravilno mislijo temu izogne.

(13) Ta, ki je nagnjen k napačnemu govoru, se s pravilnim govorom temu izogne.

(14) Ta, ki je nagnjen k napačnemu dejanju, se s pravilnim dejanjem temu izogne.

(15) Ta, ki je nagnjen k življenju na napačen način, se z življenjem na pravilen način temu izogne.

(16) Ta, ki je nagnjen k napačnemu naporu, se s pravilnim naporom temu izogne.

(17) Ta, ki je nagnjen k napačni pozornosti, se s pravilno pozornostjo temu izogne.

(18) Ta, ki je nagnjen k napačni zbranosti, se s pravilno zbranostjo temu izogne.

(19) Ta, ki je nagnjen k napačni vednosti, se s pravilno vednostjo temu izogne.

(20) Ta, ki je nagnjen k napačni osvoboditvi, se s pravilno osvoboditvijo temu izogne.

 

(21) Ta, ki je nagnjen k lenosti in toposti, se s svobodo od lenosti in toposti temu izogne.

(22) Ta, ki je nagnjen k vznemirjenosti v sebi, se z nevznemirjenostjo temu izogne.

(23) Ta, ki je nagnjen k dvomu v sebi, se s preseganjem dvoma temu izogne.

(24) Ta, ki je nagnjen k jezi, se brez jeze temu izogne.

(25) Ta, ki je nagnjen k zamerljivosti, se brez zamerljivosti temu izogne.

(26) Ta, ki je nagnjen k ošabnosti, se brez ošabnosti temu izogne.

(27) Ta, ki je nagnjen k nesramnosti, se brez nesramnosti temu izogne.

(28) Ta, ki je nagnjen k zavisti, se brez zavisti temu izogne.

(29) Ta, ki je nagnjen k skoposti, se brez skoposti temu izogne.

(30) Ta, ki je nagnjen k sleparstvu, se brez nesleparstva temu izogne.

(31) Ta, ki je nagnjen h goljufanju, se brez goljufanja temu izogne.

(32) Ta, ki je nagnjen k svojeglavosti, se brez svojeglavosti temu izogne.

(33) Ta, ki je nagnjen h aroganci, se brez arogance temu izogne.

(34) Ta, ki je nagnjen h težkemu sprejemanju ukorov, se z lahkim sprejemanjem ukorov temu izogne.

(35) Ta, ki je nagnjen k slabim prijateljem, se s sklepanjem dobrih prijateljstev temu izogne.

(36) Ta, ki je nagnjen k nemarnosti, se s prizadevnostjo temu izogne.

(37) Ta, ki je nagnjen k nezvestobi, se z zvestobo temu izogne.

(38) Ta, ki je nagnjen k brezsramju, se s sramom temu izogne.

(39) Ta, ki je nagnjen k pogumu delati nepravilnosti, se s strahom pred delanjem nepravilnosti temu izogne. 

(40) Ta, ki je nagnjen k temu, da se malo uči, se z veliko učenja temu izogne.

(41) Ta, ki je nagnjen k lenosti, se s prizadevnostjo temu izogne.

(42) Ta, ki je nagnjen k nepozornosti, se s pozornostjo temu izogne.

(43) Ta, ki je nagnjen k temu, da mu manjka modrost, se s pridobitvijo modrosti temu izogne.

(44) Ta, ki je nagnjen k temu, da se drži svojih pogledov, vztraja na njih in jih s težavo opušča, se z nedržanjem za svoje poglede, nevztrajanjem na njih in njihovim enostavnim opuščanjem temu izogne.

(POT, KI VODI NAVZGOR)

15. Cunda, kot vsa slaba stanja vodijo navzdol in vsa dobra stanja vodijo navzgor, zato tudi:

(1) Ta, ki je neusmiljen, ima usmiljenost, da ga vodi navzgor.

(2) Ta, ki ubija živa bitja, ima vzdržanje od ubijanja, da ga vodi navzgor.

(3–43) Ta, ki ... da ga vodi navzgor.

(44) Ta, ki se drži svojih pogledov, ki se jih vztrajno drži in jih s težavo opušča, ima nedržanje svojih pogledov, nevztrajanje na njih in njihovo enostavno opuščanje, da ga vodi navzgor.

(POT UGAŠANJA)

16. Cunda, nemogoče je, da bi ta, ki sam tone v blato, potegnil iz blata nekoga drugega, ki tudi tone v blato; možno je, da bi ta, ki sam ne tone v blato, potegnil iz blata nekoga drugega, ki tudi tone v blato. Da ta, ki je sam neukročen, nediscipliniran, z nepogašenimi [onesnaženji], ukroti nekoga drugega, ga disciplinira in pomaga pogasiti njegova [onesnaženja], to ni mogoče; da ta, ki je sam ukročen, discipliniran, s pogašenimi [onesnaženji], kroti nekoga drugega, ga disciplinira in pomaga pogasiti [njegova onesnaženja], je mogoče. Zato tudi:

(1) Neusmiljen posameznik ima usmiljenost, s katero to ugasne.

(2) Ta, ki ubija živa bitja ima opuščanje ubijanja živih bitij, s katerim to ugasne.

(3–43) Ta, ki … s katerim to ugasne.

(44) Ta, ki se drži svojih pogledov, ki se jih vztrajno drži in jih s težavo opušča, ima nedržanje svojih pogledov, nevztrajanje na njih in njihovo enostavno opuščanje, s katerim to ugasne.

(ZAKLJUČEK)

17. Tako, Cunda, pot višje vadbe sem učil, pot nagnjenosti uma sem učil, pot izogibanja sem učil, pot, ki vodi navzgor sem učil in pot ugašanja sem učil.

18. To, kar naj naredi učitelj za svojega učenca iz usmiljenja, ko išče njegovo blagostanje in ima milost zanj, sem naredil zate, Cunda. Obstajajo vznožja dreves, prazne koče. Meditiraj, Cunda, ne oklevaj, ker drugače boš to kasneje obžaloval. To je naše navodilo zate.”

To je rekel Blaženi. Častiti Mahā Cunda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Tukaj Mahā Cunda sprašuje, ali se je treba vrniti »prav na začetek« oz. na temeljni vzrok, da bi lahko opustili te poglede. 

[2] Beseda sallekha izvorno pomeni strogost ali asketske prakse.

[3] Štiriinštirideset “načinov višje vadbe” ki sledijo, se lahko razvrsti v nekaj določenih setov kategorij naukov.

     (2) - (11) je deset načinov slabih in dobrih dejanj (kammapatha) - glej MN 9.4, 9.6;

     (12) - (18) je zadnjih sedem dejavnikov osmeročlene poti – napačno in pravilno – prvi dejavnik je identičen z (11);

     (19) - (20) se včasih dodajo k dvema osmeročlenima potema - glej MN 117.34-36;

     (21) - (23) so zadnje tri od petih preprek – glej MN 10.36 – prvi dve sta identični z (9) in (10);

     (24) - (33) je deset od šestnajst nepopolnosti, ki onesnažijo um, kar je omenjeno v MN 7.3;

     (37) - (43) je sedem slabih kvalitet in sedem dobrih kvalitet (saddhammā) omenjenih v MN 53.11-17.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2016, rev. december 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana