(MN 16) Cetokhila Sutta – Divjina v srcu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, da bi vsak menih, ki ni opustil petih divjin v srcu in ni pretrgal petih spon v srcu, prišel do rasti, povečanja in izpopolnitve v Dhammi in disciplini – to je nemogoče.[1]

(DIVJINE IN SPONE V SRCU)

3. Kaj, menihi, je pet divjin v srcu, ki jih ni opustil? Tukaj je menih dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o Učitelju[2], in tako se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je to prva divjina v srcu, ki je ni opustil.

4. Prav tako, je menih dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o Dhammi … Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti … je to druga divjina v srcu, ki je ni opustil.

5. Prav tako, menih je dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o Sanghi … Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti … je to tretja divjina v srcu, ki je ni opustil.

6. Prav tako, menih je dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o vadbi … Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti … je to četrta divjina v srcu, ki je ni opustil.

7. Prav tako, menih je jezen in nezadovoljen s svojimi tovariši v svetem življenju, zamerljiv in neusmiljen do njih, in tako se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je to peta divjina v srcu, ki je ni opustil.

To je pet divjin v srcu, ki jih ni opustil.

8. Kaj, menihi, je pet spon v srcu, ki jih ni pretrgal? Menih ni osvobojen poželenja, želje, vdanosti, žeje, vročice in hrepenenja po čutnosti, in tako se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je to prva spona v srcu, ki je ni pretrgal.

9. Prav tako, menih ni osvobojen poželenja, želje, vdanosti, žeje, vročice in hrepenenja po telesu[3] … Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti … je to druga spona v srcu, ki je ni pretrgal.

10. Prav tako, menih ni osvobojen poželenja, želje, vdanosti, žeje, vročice in hrepenenja po snovi … Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti … je to tretja spona v srcu, ki je ni pretrgal.

11. Prav tako, menih jé koliko mu je všeč, dokler ni njegov trebuh poln in se predaja užitkom spanja, poležavanja in dremanja … Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti … je to četrta spona v srcu, ki je ni pretrgal.

12. Prav tako, menih živi sveto življenje in si želi neko božansko stopnjo: ‘S to krepostjo ali ritualom ali asketizmom ali svetim življenjem bom postal [veliko] božanstvo ali neko [manjše] božanstvo,’ in tako se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je to peta spona v srcu, ki je ni pretrgal.

To je pet spon v srcu, ki jih ni pretrgal.

13. Menihi, da bi vsak menih, ki ni opustil petih divjin v srcu in ni pretrgal petih spon v srcu, prišel do rasti, povečanja in izpopolnitve v Dhammi in disciplini – to je nemogoče.

14. Menihi, da bi vsak menih, ki je opustil pet divjin v srcu in pretrgal pet spon v srcu, prišel do rasti, povečanja in izpopolnitve v Dhammi in disciplini – to je mogoče.

15. Kaj, menihi, je pet divjin v srcu, ki jih je opustil? Tukaj menih ni dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o Učitelju, in tako se njegov um nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je to prva divjina v srcu, ki jo je opustil.

16. Prav tako, menih ni dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o Dhammi. Ko se njegov um nagne h gorečnosti … druga divjina v srcu, ki jo je opustil.

17. Prav tako, menih ni dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o Sanghi … Ko se njegov um nagne h gorečnosti … tretja divjina v srcu, ki jo je opustil.

18. Prav tako, menih ni dvomljiv, negotov, neodločen in nesiguren o vadbi … Ko se njegov um nagne h gorečnosti … četrta divjina v srcu, ki jo je opustil.

19. Prav tako, menih ni jezen in ni nezadovoljen s svojimi tovariši v svetem življenju, ni zamerljiv in ni neusmiljen do njih, in tako se njegov um nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um ne nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je to peta divjina v srcu, ki jo je opustil.

 To je pet divjin v srcu, ki jih je opustil.

20. Kaj, menihi, je pet spon v srcu, ki jih je pretrgal? Menih je osvobojen od poželenja, želje, vdanosti, žeje, vročice in hrepenenja po čutnosti, in tako se njegov um nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um nagne proti gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je pretrgal prvo spono v srcu.

21. Menih je osvobojen poželenja, želje, vdanosti, žeje, vročice in hrepenenja po telesu … Ko se njegov um nagne proti gorečnosti … je pretrgal drugo spono v srcu.

22. Menih je osvobojen poželenja, želje, vdanosti, žeje, vročice in hrepenenja po snovi… Ko se njegov um nagne proti gorečnosti … je pretrgal tretjo spono v srcu.

23. Menih ne jé koliko mu je všeč, dokler ni njegov trebuh poln in se ne predaja užitkom spanja, poležavanja in dremanja … Ko se njegov um nagne proti gorečnosti … je pretrgal četrto spono v srcu.

24. Menih ne živi svetega življenja z željo, da bi dosegel neko božansko stopnjo: ‘S to krepostjo ali ritualom ali asketizmom ali svetim življenjem bom postal [veliko] božanstvo ali neko [manjše] božanstvo,’ in tako se njegov um nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju. Ko se njegov um nagne h gorečnosti, predanosti, vztrajnosti in prizadevanju, je to peta spona v srcu, ki jo je pretrgal.

To je pet spon v srcu, ki jih je pretrgal.

25. Menihi, da bi vsak menih, ki je opustil pet divjin v srcu in pretrgal pet spon v srcu, prišel do rasti, povečanja in izpopolnitve v Dhammi in disciplini – to je mogoče.

(TEMELJ ZA DUHOVNO MOČ)

26. On razvije temelj za duhovno moč, ki ga predstavlja zbranost zaradi gorečnosti in odločnega prizadevanja;
on razvije temelj za duhovno moč, ki ga predstavlja zbranost zaradi vztrajnosti in odločnega prizadevanja;
on razvije temelj za duhovno moč, ki ga predstavlja zbranost zaradi [čistosti] uma in odločnega prizadevanja;
on razvije temelj za duhovno moč, ki ga predstavlja zbranost zaradi raziskovanja in odločnega prizadevanja.
In navdušenje je peti temelj.[4]

(SPOSOBNOST PREBUJENJA)

27. Menih, ki tako poseduje petnajst dejavnikov, vključno z navdušenjem, je sposoben preboja, sposoben prebujenja, sposoben doseči najvišjo varnost pred vezanostjo.[5]

Recimo, da je bila kokoš z osmimi, desetimi ali dvanajstimi jajci, ki jih je morala pokriti, valiti in pravilno negovati. Tudi če si ne želi: ‘Oh, da bi moji piščanci lahko predrli lupino s svojimi kremplji in kljuni in se varno izvalili!’ so piščanci sposobni predreti lupino s svojimi kremplji in kljuni in se varno izvaliti.[6] Tako je tudi menih, ki poseduje petnajst dejavnikov, vključno z navdušenjem, sposoben preboja, sposoben prebujenja, sposoben doseči najvišjo varnost pred vezanostjo.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Komentarji MA razložijo cetokhila (prevedeno “divjina v srcu”) kot rigidnost, smeti ali štor v umu. Cetaso vinibandha razložijo kot nekaj, kar veže um, ga stiska kot pest; zato “spone v srcu.” Prvi, kot bo vidno, sestoji iz štirih primerov dvoma in enega primera sovraštva; zadnji od petih vrst pohlepa.

[2] Tu Učitelj pomeni Buddha.

[3] “Telo” tukaj je njegovo lastno telo.

[4] Štirje temelji duhovne moči (iddhipāda) so vključeni med sedemintrideset potrebnih stvari za prebujenje; so posebni temelj za pet posvetnih vrst direktne vednosti (abhiñña). V skladu s komentarji MA, je navdušenost (ussoḷhi) energija, ki se uporabi povsod.

[5] Petnajst dejavnikov: opuščanje petih puščav srca, opuščanje petih okov in petih ravnokar omenjenih. “Vrhunska varnost pred vezanostjo” (anuttara yogakkhema) je arahantstvo, kot pri MN 1.27.

[6] Ta prispodoba se pojavi spet v MN 53.19-22 v povezavi s prebojem učenca do treh tipov pravega znanja (tevijjā).

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2016, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana