(MN 20) Vitakkasaṇṭhāna Sutta – Odstranjevanje motečih misli

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, ko si menih prizadeva za višji um, bi moral od časa do časa dati pozornost petim znakom. Katerim petim?

(METODE ODSTRANJEVANJA MOTEČIH SLABIH MISLI)

3. (i) Menihi, ko menih posveča pozornost nekemu znaku in zaradi tega znaka nastanejo v njem zle slabe misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem bi moral posvetiti pozornost nekemu drugemu znaku, ki je povezan s tem, kar je dobro. Ko posveča pozornost nekemu drugemu znaku, ki je povezan s tem, kar je dobro, potem so vse zlobne slabe misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Kot vešč tesar ali njegov vajenec lahko izbije, odstrani in izpuli večji klin z uporabo manjšega, tako tudi … ko menih posveča pozornost nekemu drugemu znaku, povezanem s tem, kar je dobro … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

4. (ii) Če se medtem ko je pozoren na nek drugi znak, ki je povezan s tem, kar je dobro, v njem še vedno pojavijo zle slabe misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem naj preuči nevarnost, ki je v teh mislih: ‘Te misli so slabe, so grajanja vredne, povzročajo trpljenje.’[1] Ko preiskuje nevarnost v teh mislih, potem so vse zle slabe misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Kot bi se moški ali ženska, mlad, mladosten in ima rad lepotičje, zgrozil, bil ponižan in bi se mu gnusilo, če bi truplo kače ali psa ali človeškega bitja viselo okoli njegovega ali njenega vratu, tako tudi … ko menih preiskuje nevarnost v teh mislih … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

5. (iii) Če se medtem ko preiskuje nevarnost v teh mislih, v njem še vedno pojavljajo zle slabe misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zmedo, potem bi moral poskusiti pozabiti na te misli in jim ne bi smel posvetiti pozornosti. Ko poskusi pozabiti na te misli in jim ne posveti pozornosti, potem so vse zle slabe misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Kot bi človek z dobrim vidom, ki ne želi videti oblik, ki so prišle v njegovo vidno polje, zaprl svoje oči ali pogledal stran, tako tudi … ko menih poskuša pozabiti te misli in jim ne posveča pozornost … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

6. (iv) Če se medtem ko poskuša pozabiti na te misli in jim ne posveča pozornosti, v njem še vedno pojavijo zle slabe misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zmedo, potem naj posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli.[2] Ko posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli, potem so vse zle slabe misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo, opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Kot človek, ki hitro hodi, lahko pomisli: ‘Zakaj hodim hitro? Kaj če hodim počasi?’ in on bi hodil počasneje; potem morda pomisli: ‘Zakaj hodim počasneje? Kaj če stojim?’ in on bi obstal; in potem bi lahko pomislil: ‘Zakaj stojim? Kaj če sedem?’ in on bi sedel; potem morda pomisli: ‘Zakaj sedim? Kaj če ležem?’ in on bi legel. Na ta način bi zamenjal bolj naporen položaj telesa s tistim, ki je manj naporen. Tako tudi … ko menih posveča pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

7. (v) Če se medtem ko posveča pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli, v njem še vedno pojavijo zle slabe misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem bi moral, s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premagati, prisiliti in streti um z umom.[3] Ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre um z umom, potem so vse zle slabe misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Kot močni mož prime šibkejšega za glavo ali ramena in ga podre na tla, ga stisne in ga potlači, tako tudi … ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre um z umom… njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

8. Menihi, ko menih posveča pozornost nekemu znaku in zaradi tega znaka nastanejo v njem slabe misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem ko posveča pozornost nekemu drugemu znaku, povezanem s tem, kar je dobro, so vse zlobne slabe misli opuščene v njem in izginejo in z njihovim opuščanjem njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Ko preiskuje nevarnost v teh mislih … Ko poskusi pozabiti te misli in jim ne posveča pozornosti… Ko posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli … Ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre um z umom, so vse takšne zle slabe misli opuščene v njem … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Ta menih se potem imenuje mojster obvladovanja misli. On bo mislil katerokoli misel želi misliti in ne bo mislil nobene misli, ki je ne želi misliti. Pretrgal je z željami, uničil ovire in s popolnim dojemanjem misli napravil konec trpljenju.”[4]

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Ta metoda se lahko ilustrira s premišljevanjem bodhisatte v MN 19.3-5. Klicanje nevrednih zlih misli v um proizvede čut sramu (hiri); klicanje njihovih nevarnih posledic v um proizvede strah pred napačnim ravnanjem (ottappa).

[2] Vitakka-sankhāra-saṇṭhānaṁ. Komentarji MA razumejo tukaj sankhāro kot pogoj, vzrok ali korenino. Zloženka pomeni “ustavitev vzroka misli.” To dosežemo z raziskovanjem, ko se je pojavila slaba misel: “Kaj je njen vzrok? Kaj je vzrok za njegov vzrok?” itd. Takšno preiskovanje, v skladu s komentarji MA, prinaša popuščanje in na koncu prenehanje toka slabih misli.

[3] Komentarji MA: Moral bi streti slabo stanje uma z dobrim stanjem uma.

[4] To kaže na dosego arahantstva.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2016, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)