(MN 24) Rathavinīta Sutta - Kočije

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rādžagahu v Bambusovem gaju, v veveričjem zatočišču.

2. Več menihov iz rojstne dežele [Blaženega],[1] ki so tam preživeli deževni umik, je odšlo do Blaženega, se mu poklonilo in sedlo na stran. Blaženi jih je vprašal: “Menihi, kdo iz [moje] rojstne dežele je tam cenjen med menihi, med svojimi tovariši v svetem življenju na ta način: ‘Ima malo želja, govori menihom o maloštevilnosti želja; je zadovoljen, govori menihom o zadovoljitvi; je v samoti, govori menihom o samoti; je odmaknjen od družbe, govori menihom o odmaknjenosti od družbe; je energičen, govori menihom o dvigovanju energije; ima razvito vrlino, govori menihom o pridobitvi vrline; je dosegel zbranost, govori menihom o pridobitvi zbranosti; je dosegel modrost, govori menihom o pridobitvi modrosti; je dosegel odrešitev, govori menihom o pridobitvi odrešitve; je dosegel vednost in vizijo odrešitve, govori menihom o pridobitvi vednosti in vizije odrešitve;[2] on je ta, ki svetuje, informira, vzgaja, spodbuja, vzbuja in bodri svoje tovariše v svetem življenju’?”

“Častiti gospod, častitega Puṇṇa Mantāniputta [3] menihi, njegovi tovariši v svetem življenju zelo cenijo v domovini [Blaženega].”

3. Ob tej priložnosti je častiti Sāriputta sedel blizu Blaženega. V častitem Sāriputti se je pojavila sledeča misel: “To je korist za častitega Puṇṇa Mantāniputta, to je velika korist zanj, da ga njegovi modri tovariši v svetem življenju hvalijo v prisotnosti učitelja. Morda bomo enkrat srečali častitega Puṇṇa Mantāniputta in se z njim pogovorili.”

4. Potem, ko je Blaženi ostal v Rādžagahu tako dolgo kot si je izbral, se je odpravil potovati po odsekih do Sāvatthīja. Ko je potoval po odsekih, je končno dospel do Sāvatthīja, kjer je živel v Džetovem gozdičku v Anāthapiṇḍikovem parku.

5. Častiti Puṇṇa Mantāniputta je slišal: “Blaženi je prispel k Sāvatthīju in živi v Džetovem gozdičku v Anāthapiṇḍikovem parku.” In častiti Puṇṇa Mantāniputta je pospravil svoje prebivališče in vzel svoje zunanje oblačilo ter posodo in se odpravil po etapah do Sāvatthīja. Ko je potoval po etapah je končno prispel do Sāvatthīja in odšel do Džetovega gozdička v Anāthapiṇḍikovem parku, da bi videl Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu je sedel na stran Blaženega, ki ga je poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Potem se je častiti Puṇṇa Mantāniputta, poučen, vzpodbujen, navdušen in opogumljen z govorom Blaženega o Dhammi, očaran in razveseljen nad besedami Blaženega, dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je ob njegovi desni strani odšel do Gozdička slepega moža, kjer je prebival čez dan.

6. Neki menih je odšel do častitega Sāriputte in mu rekel: “Prijatelj Sāriputta, menih Puṇṇa Mantāniputta, o katerem si vedno pohvalno govoril, se je pravkar poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom Blaženega o Dhammi; ko je bil očaran in razveseljen nad besedami Blaženega, se je dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je ob njegovi desni strani odšel do Gozdička slepega moža, kjer je bival čez dan.”

7. Potem je častiti Sāriputta hitro pobral rogoznico in tesno sledil častitemu Puṇṇa Mantāniputti, tako da ga je imel stalno na očeh. Častiti Puṇṇa Mantāniputta je prišel v gozdiček slepega moža in sedel ob vznožje drevesa, da bi tam prebil dan.

(SVETO ŽIVLJENJE POD VODSTVOM BUDDHE)

8. Ko je bil večer, je častiti Sāriputta prišel iz samote, odšel do častitega Puṇṇa Mantāniputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in družaben pogovor končan, je sedel na stran častitega Puṇṇa Mantāniputte:

9. “Ali se živi sveto življenje pod vodstvom našega Blaženega, prijatelj?” - “Da, prijatelj.” - “Toda, prijatelj, je zaradi očiščenja kreposti, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem, je zaradi očiščenja uma, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem, je zaradi očiščenja pogleda, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem, je zaradi očiščenja s preseganjem dvoma, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem, je zaradi očiščenja z vednostjo in vizijo o tem kaj je pot in kaj ni pot, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem, je zaradi očiščenja z vednostjo in vizijo te poti, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem, je zaradi očiščenja z vednostjo in vizijo, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?” - “Ne, prijatelj.”

10. “Prijatelj, ko si bil vprašan: ‘Toda, prijatelj, je zaradi očiščenja kreposti, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?’ ste odgovorili: ‘Ne, prijatelj. ’Ko sem vprašal: ‘Potem, je zaradi očiščenja uma … očiščenja pogleda … očiščenja s preseganjem dvoma … očiščenja z vednostjo in vizijo o tem kar je pot in kar ni pot … očiščenja z vednostjo in vizijo o poti … očiščenja z vednostjo in vizijo, da se sveto življenje živi pod vodstvom Blaženega?’ ste odgovorili: ‘Ne, prijatelj.’ Zaradi česa torej, prijatelj, živimo sveto življenje pod vodstvom Blaženega?”

“Prijatelj, zaradi končne Nibbāne brez ostanka [4], živimo sveto življenje pod vodstvom Blaženega.”

11. “Toda, prijatelj, je očiščenje kreposti končna Nibbāna brez ostanka?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem je očiščenje uma končna Nibbāna brez ostanka?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem je očiščenje pogleda končna Nibbāna brez ostanka?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem je očiščenje s preseganjem dvoma končna Nibbāna brez ostanka?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem je očiščenje z vednostjo in vizijo o tem kaj je pot in kaj ni pot končna Nibbāna brez ostanka?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem je očiščenje z vednostjo in vizijo poti končna Nibbāna brez ostanka?” - “Ne, prijatelj.” - “Potem je očiščenje z vednostjo in vizijo končna Nibbāna brez ostanka?” - “Ne, prijatelj.” - “Toda, prijatelj, je končna Nibbāna brez ostanka, ki se naj jo doseže brez teh stanj?” - “Ne, prijatelj.”

12. “Ko si bil vprašam: ‘Toda, prijatelj, je očiščenje kreposti končna Nibbāna brez ostanka?’ si odgovoril: ‘Ne, prijatelj.’ Ko sem vprašal: ‘Potem je očiščenje uma … očiščenje pogleda … očiščenje s preseganjem dvoma … očiščenje z vednostjo in vizijo kaj je pot in kaj ni pot … očiščenje z vednostjo in vizijo o poti … očiščenje z vednostjo in vizijo končne Nibbāne brez ostanka?’ si odgovoril: ‘Ne, prijatelj.’ In ko sem vprašal: ‘Toda, prijatelj, je končna Nibbāna brez ostanka, ki se naj jo doseže brez teh stanj?’ si odgovoril: ‘Ne, prijatelj.’ Toda kako, prijatelj, se naj razume pomen teh trditev?”

13. “Prijatelj, če bi Blaženi opisal očiščenje kreposti kot končno Nibbāno brez ostanka, bi on opisal tudi kaj je še ostanek, ki spremlja končno Nibbāno brez ostanka. Če je Blaženi opisal očiščenje uma … očiščenje pogleda … očiščenje s preseganjem dvoma … očiščenje z vednostjo in vizijo kaj je pot in kaj ni pot … očiščenje z vednostjo in vizijo o poti … očiščenje z vednostjo in vizijo končne Nibbāne brez ostanka, bi on opisal tudi kaj je še vedno ostanek, ki spremlja končno Nibbāno brez ostanka. In če je končno Nibbāno brez ostanka lahko doseči brez teh stanj, potem bi navaden posameznik dosegel končno Nibbāno, ker navaden posameznik je brez teh stanj.

(PRISPODOBA S KOČIJAMI)

14. Glede na to, prijatelj, ti bom povedal prispodobo, ker nekateri modri ljudje razumejo pomen trditev z uporabo prispodobe. Predpostavimo, da bi kralj Pasenadi iz Kosale, ko je živel v Sāvatthīju, moral urediti nek nujni posel v Sāketi in da je med Sāvatthījem in Sāketijem bilo pripravljenih zanj sedem kočij. Takrat bi kralj Pasenadi iz Kosale zapustil Sāvatthī skozi notranja vrata palače, se povzpel na prvo kočijo in z uporabo prve kočije prišel do druge kočije; potem bi sestopil iz prve kočije in se povzpel na drugo kočijo in z uporabo druge kočije bi prispel do tretje kočije … z uporabo tretje kočije bi prispel do četrte kočije … z uporabo četrte kočije bi prispel do pete kočije … z uporabo pete kočije bi prispel do šeste kočije … z uporabo šeste kočije bi prispel do sedme kočije in z uporabo sedme kočije bi prispel do notranjih vrat palače v Sāketi. Ko bi prišel do notranjih vrat palače, bi ga njegovi prijatelji in znanci, člani njegove družine in sorodniki vprašali: ‘Gospod, ali si prišel iz Sāvatthīja do notranjih vrat palače z uporabo te kočije?’ Kako bi kralj Pasenadi iz Kosale odgovoril, da bi bil odgovor pravilen?”

“Da bi pravilno odgovoril na vprašanje, prijatelj, bi moral odgovoriti tako: ‘Ko sem živel v Sāvatthīju, sem moral urediti nek nujni posel v Sāketi in med Sāvatthījem in Sāketijem je bilo sedem kočij pripravljenih za mene. Ko sem zapustil Sāvatthī skozi notranja vrata palače, sem se povzpel na prvo kočijo in z uporabo prve kočije prispel do druge kočije; potem sem sestopil iz prve kočije in se povzpel na drugo kočijo in z uporabo druge kočije prispel do tretje … četrte … pete … šeste … sedme kočije, in z uporabo sedme kočije sem prispel do notranjih vrat palače v Sāketi.’ Da bi odgovoril točno, bi moral odgovorili tako.”

15. “Tako tudi, prijatelj, očiščenje kreposti je za doseganje očiščenja uma; očiščenje uma je za doseganje očiščenja pogleda; očiščenje pogleda je za doseganje očiščenja s preseganjem dvoma; očiščenje s preseganjem dvoma je za doseganje očiščenja z vednostjo in vizijo kaj je pot in kaj ni pot; očiščenje z vednostjo in vizijo o tem kaj je pot in kaj ni pot je za doseganje očiščenja z vednostjo in vizijo o poti; očiščenje z vednostjo in vizijo o poti je za doseganje očiščenja z vednostjo in vizijo; očiščenje z vednostjo in vizijo je za doseganje končne Nibbāne brez ostanka. Za končno Nibbāno brez ostanka je bilo živeto to sveto življenje pod vodstvom Blaženega.”

16. Ko je bilo to rečeno je častiti Sāriputta vprašal častitega Puṇṇa Mantāniputta: “Kakšno je ime častitega in kako poznajo častitega njegovi tovariši v svetem življenju?”

“Moje ime je Puṇṇa, prijatelj, in moji tovariši v svetem življenju me poznajo kot Mantāniputta.”

“To je čudovito, prijatelj, to je neverjetno! Na vsako globoko vprašanje je častiti Puṇṇa Mantāniputta odgovoril, točko za točko, kot izkušen učenec, ki pravilno razume učiteljev nauk. To je pridobitev za njegove tovariše v svetem življenju, to je velika pridobitev za njih, da imajo priložnost videti in izkazati spoštovanje častitemu Puṇṇa Mantāniputti. Tudi če bi častitega Puṇṇa Mantāniputta nosili na blazini na njihovih glavah, da bi njegovi tovariši v svetem življenju dobili priložnost, da ga vidijo in mu izkažejo spoštovanje, bi to bila pridobitev za njih, velika pridobitev za njih. In to je pridobitev za nas, velika pridobitev za nas, da imamo priložnost videti in izkazati spoštovanje častitemu Puṇṇa Mantāniputti.”

17. Ko je bilo to rečeno je častiti Puṇṇa Mantāniputta vprašal častitega Sāriputto: “Kakšno je ime častitega in kako njegovi tovariši v svetem življenju poznajo častitega?”

“Moje ime je Upatissa, prijatelj, in moji tovariši v svetem življenju me poznajo kot Sāriputta.”

“Resnično, prijatelj, mi nismo vedeli, da smo govorili s častitim Sāriputto, učencem, ki je kakor sam Učitelj. Če bi vedeli, da je to bil častiti Sāriputta, mi ne bi smeli toliko govoriti. To je čudovito, prijatelj, to je neverjetno! Na vsako globoko vprašanje je častiti Sāriputta odgovoril, točko za točko, kot izkušen učenec, ki pravilno razume učiteljev predpis. To je pridobitev za njegove tovariše v svetem življenju, to je velika pridobitev za njih, da imajo priložnost videti in izkazati spoštovanje častitemu Sāriputti. Tudi če bi častitega Sāriputto nosili na blazini na njihovih glavah, da bi njegovi tovariši v svetem življenju dobili priložnost, da ga vidijo in mu izkažejo spoštovanje, bi to bila pridobitev za njih, velika pridobitev za njih. In to je pridobitev za nas, velika pridobitev za nas, da imamo priložnost videti in izkazati spoštovanje častitemu Sāriputti.”

Tako sta se ti veliki bitji razveselili v dobrih besedah eden drugega.

 

Opombe


[1] Kapilavatthu (Kapilavastu) – mesto pod Himalayo (sedaj Tilaurakot v južnem Nepalu), ki je bilo za časa Buddhe glavno mesto istoimene pokrajine, v kateri je živel narod Sākyanov. 

[2] Zadnjih pet postavk tvori zbirko imenovano pet agregatov Dhamme (dhammakkhandhā). “Odrešitev” je identificirana s plemenitimi sadeži, “vednost in vizija odrešitve” pa z vednostjo preiskovanja.

[3] Častiti Puṇṇa Mantāniputta je pripadal brahminski družini in ga je posvetil častiti Añña Kondañña v Kapilavatthuju. Tam je še naprej prebival, dokler se ni odločil obiskati Buddho v Sāvatthīju. Kasneje ga je Buddha označil za najbolj uglednega meniha med učitelji Dhamme.

[4] Nibbāna brez ostanka - ostanek je nekaj nečistosti, ki loči nepovratnika od arahanta.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2016, rev. maj 2019

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana