(MN 14) Cūḷadukkhakkhandha Sutta – Kratko učenje o gmoti neprijetnosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakya pri Kapilavatthu, v Nigrodhovem parku.

2. Takrat je Sakyan Mahānāma odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel ob stran in rekel: “Častiti gospod, jaz sem Dhammo, ki jo uči Blaženi, dolgo razumel tako: ‘Želja je nepopolnost, ki onesnaži srce, odpor je nepopolnost, ki onesnaži srce, zabloda je nepopolnost, ki onesnaži srce.’ Vendar, kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, občasno vdrejo v moje srce stanja želje, odpora in zablode in tam ostanejo. Spraševal sem se, častiti gospod, katerega stanja še vedno notranje nisem opustil, zaradi katerega občasno vdrejo v moje srce stanja želje, odpora in zablode in tam ostanejo.”

(NEVARNOSTI ČUTNIH UŽITKOV)

3. “Mahānāma, v tebi še vedno ostaja notranje neopuščeno stanje, zaradi katerega občasno vdrejo v tvoje srce stanja želje, odpora in zablode in tam ostanejo. Če bi to stanje notranje že opustil, ti ne bi živel posvetnega življenja, ne bi užival v čutnih užitkih. Ker v tebi to stanje notranje ni opuščeno, živiš posvetno življenje in uživaš v čutnih užitkih.

4. Čeprav je plemeniti učenec jasno videl tako kot dejansko je, s pravilno modrostjo, kako čutni užitek da malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in veliko obupa in kako velika je nevarnost v tem, dokler ne pride do zadovoljstva in prijetnosti, ki sta neodvisna od čutnih užitkov ali od nekaj bolj mirnega kot je to, ga lahko še vedno mikajo čutni užitki. Toda, ko je plemeniti učenec jasno videl tako kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutni užitek da malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in veliko obupa in kako velika je nevarnost v tem, in doseže zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnega užitka, neodvisna od slabih stanj, ali od nekaj bolj mirnega kot je to, potem ga čutni užitek več ne mika.

5. Pred mojim prebujenjem, ko sem bil še samo neprebujeni bodhisatta, sem tudi jasno videl tako kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutni užitek da malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in veliko obupa in kako velika je nevarnost v tem. Spoznal sem, da tako dolgo, dokler ne dosežem zadovoljstva in prijetnosti, ki sta neodvisna od čutnega užitka, neodvisna od slabih stanj ali od nekaj bolj mirnega kot je to, me še vedno lahko mika čutni užitek. Toda, ko sem jasno videl tako kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutni užitek da malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in veliko obupa in kako velika je nevarnost v tem in sem dosegel zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnega užitka, neodvisna od slabih stanj ali od nekaj bolj mirnega kot je to, sem spoznal, da me čutni užitek več ne mika.

6. In kaj je zadovoljitev v primeru čutnega užitka? Mahānāma, obstaja pet vezi čutnega užitka. Katerih pet? Objekti, ki se razločijo z očmi in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetni in simpatični, povezani z željo po čutnem užitku in izzivajo poželenje. Zvoki, ki se razločijo z ušesi … Vonji, ki se razločijo z nosom … Okusi, ki se razločijo z jezikom … Otipljivosti, ki se razločijo s telesom in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnem užitku in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnega užitka. Užitek in veselje, ki nastaneta v odvisnosti od teh petih vezi čutnosti, je zadovoljitev v primeru čutnega užitka.

7. In kaj, menihi, je nevarnost v primeru čutnega užitka? Menihi, na račun dejavnosti od katere živi pripadnik naroda – pa če je to štetje, preštevanje, računanje, kmetovanje, trgovina, živinoreja, lokostrelstvo, služba kralju ali katerokoli drugo znanje – soočiti se mora s hladom in vročino. Poškodovan je v stiku z obadi, komarji, vetrom, soncem in plazilci, tvega smrt z lakoto in žejo. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno neprijetnosti vidne v tem sedanjem življenju, ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

8. Če pripadnik naroda ne dobi premoženja ko dela in si prizadeva in se trudi, se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Moje delo je zaman, moj trud je brez sadov!’ To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidne neprijetnosti v tem sedanjem življenju, ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

9. Če pripadnik naroda dobi premoženje ko dela in si prizadeva in se trudi, doživlja bolečino in žalost, ko ga varuje: ‘Ko le ne bi niti kralji niti tatovi ukradli in pobegnili z mojo lastnino, niti jo ne bi ogenj požgal, niti voda odplavila, niti jo ukradli in pobegnili z njo nepriljubljeni dediči?’ In ko čuva in varuje svoje premoženje, ga kralji ali tatovi pokradejo ali ogenj požge ali voda odplavi ali ukradejo in pobegnejo z njim nepriljubljeni dediči. In on se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Nič več nimam svojega premoženja!’ To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidne neprijetnosti v tem sedanjem življenju, ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

10. Zopet, s čutnim užitkom kot vzrokom ... se kralji prepirajo s kralji, plemeniti s plemenitimi, brahmani z brahmani, premožni s premožnimi. Mati se prepira s sinom, sin z materjo, oče s sinom, sin z očetom. Brat se prepira z bratom, brat s sestro, sestra z bratom, prijatelj s prijateljem. V svojih prepirih, pretepih in sporih napadajo eden drugega s pestmi, kamni, palicami ali noži, pri čemer povzročajo smrt ali smrtno trpljenje. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidne neprijetnosti v tem sedanjem življenju, ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

11. Zopet, s čutnim užitkom kot vzrokom ... možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. V dvojne vrste letijo puščice in kopja in meči se bliskajo. Tam so ranjeni s puščicami in kopji in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidne neprijetnosti v tem sedanjem življenju,ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

12. Zopet, s čutnim užitkom kot vzrokom … možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. Napadejo spolzke branike z letečimi puščicami in kopji in z bliskajočimi meči. Tam so ranjeni s puščicami in kopji in politi z vrelimi tekočinami in stisnjeni pod težkimi predmeti, in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidne neprijetnosti v tem sedanjem življenju, ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

13. Zopet, s čutnim užitkom kot vzrokom … možje vdrejo v hiše, plenijo bogastvo, vlamljajo, prežijo ob poteh, zapeljujejo žene drugih, in ko jih zasačijo, kralji za kazen na njih uporabijo veliko vrst mučenj. Kralji jih bičajo z biči, pretepajo s šibami, pretepajo s palicami. Odsekajo jim roke, odsekajo noge, odsekajo roke in noge. Odrežejo ušesa, odrežejo nosove, odrežejo ušesa in nosove. Podvrženi so “loncu kaše,” na “britje s školjko,” na “Rahujeva usta,” na “ognjeni venec,” na “goreče roke,” na “rezila trave,” na “strojeno obleko,” na “antilopo,” na “kljuke za meso,” na “kovance” na “mariniranje v lugu,” na “vrtečo iglo,” na “zvito slamnjačo”. Polivajo jih z vrelim oljem, vržejo divjim psom, da jih požro, žive natikajo na kole in z meči jim sekajo glave - s čemer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidne neprijetnosti v tem sedanjem življenju, ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

14. Zopet, s čutnim užitkom kot vzrokom … se ljudje vdajajo v slabo vedenje s telesom, govorom in umom. Ko tako delajo, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno rodijo v stanje bede, v slabo okolje, v nižji svet, v pekel. To je nevarnost v primeru čutnosti, veliko neprijetnosti v bodočem življenju, ki ima čutni užitek kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutni užitek.

(PRAKSA DŽAINISTOV)

15. Sedaj, Mahānāma, nekoč sem živel pri Rādžagahu, na gori Jastrebov vrh. Ob tej priložnosti so številni džainisti živeli na Črni skali, na pobočjih Isigila in prakticirali neprestano stanje, zavračali sedenje in izkušali boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora.

16. Ko je bil večer, sem prišel iz samote in odšel do džainistov. Vprašal sem jih: ‘Prijatelji, zakaj prakticirate neprestano stanje, zavračate sedenje in izkušate boleče, ostre, prebadajoče občutke zaradi napora?’

17. Ko je bilo to rečeno, so odgovorili: ‘Prijatelj, džainist Nātaputta je vseveden in vseviden in trdi, da ima popolno vednost in videnje: “Če jaz hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta v meni vednost in videnje neprestano in neprekinjeno navzoča.” On je rekel: “Džainisti, v preteklosti ste storili zla dejanja. Izčrpajte jih z izvajanjem strogega asketizma. In ko ste tukaj in sedaj obvladani v telesu, govoru in umu, to ne povzroča zlih dejanj za prihodnost. Tako z razveljavljanjem preteklih dejanj z asketizmom in brez novih dejanj, ne bo posledic v prihodnosti. Brez posledic v prihodnosti se zgodi uničenje dejanj. Z uničenjem dejanj se uniči neprijetnost. Z uničenjem neprijetnosti se zgodi uničenje občutkov. Z uničenjem občutkov bo vsa neprijetnost izčrpana.” To je [nauk] ki ga odobravamo in sprejemamo in mi smo zadovoljni z njim.’

18. Ko je bilo to rečeno, sem jim rekel: ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste obstajali v preteklosti, in da ni tako, da niste obstajali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste v preteklosti delali zla dela in se teh niste vzdržali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste naredili takšna in takšna zla dela?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da je bilo toliko neprijetnosti že izčrpane ali da toliko neprijetnosti še vedno mora biti izčrpano ali kdaj bo toliko neprijetnosti izčrpano, da bo vsa neprijetnost izčrpana?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, kaj je opustitev slabih stanj in kaj je negovanje dobrih stanj tukaj in sedaj?’ -’Ne, prijatelj.’

19. ‘Potemtakem, prijatelji, kaže, da vi ne veste, da ste obstajali v preteklosti in da ni tako, da vi niste obstajali; ali da ste delali zla dela v preteklosti in da se teh niste vzdržali; ali da ste delali takšna in takšna zla dela; ali da je bilo že izčrpano toliko neprijetnosti ali da toliko neprijetnosti še vedno mora biti izčrpano ali da ko bo toliko neprijetnosti izčrpano, bo izčrpana vsa neprijetnost; ali kaj je opuščanje slabih stanj in kaj je negovanje dobrih stanj tukaj in sedaj. Ker je tako, ti, ki so morilci, hudodelci okrvavljenih rok v tem svetu, ko se prerodijo med človeška bitja, gredo v brezdomstvo kot džainisti.’

(UŽITEK )

20. ‘Prijatelj Gotama, užitek se ne pridobi skozi užitek. Užitek se pridobi skozi bolečino. Če bi užitek bil pridobljen skozi užitek, potem se bi kralju Seniyu Bimbisāri iz Magadhe povečal užitek, ker on biva v večjem užitku, kot častiti Gotama.’

‘Zagotovo so častiti džainisti izrekli te besede prenagljeno in brez razmišljanja. Prej bi me morali vprašati: “Kdo biva v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe, ali častiti Gotama?’“

‘Zagotovo, prijatelj Gotama, smo izgovorili te besede prenagljeno in brez razmišljanja. Toda naj bo. Znova vprašamo častitega Gotama: Kdo biva v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe, ali častiti Gotama?’

21. ‘Potem, prijatelji, bom jaz vas vprašal. Odgovorite kot želite. Kaj mislite, prijatelji? Ali lahko kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe biva brez premika svojega telesa ali izgovora besede in doživlja vrhunski užitek sedem dni in noči?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Ali lahko kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe biva brez premika svojega telesa ali izgovora besede in doživlja vrhunski užitek šest, pet, štiri, tri ali dva dni in noči? … en dan in noč?’ -‘Ne, prijatelj.’

22. ‘Toda, prijatelji, jaz lahko bivam brez premika svojega telesa ali izreka besede, in pri tem doživljam vrhunski užitek en dan in noč … dva, tri, štiri, pet in šest dni in noči … sedem dni in noči. Kaj mislite, prijatelji? Ker je to tako, kdo biva v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe ali jaz?’

‘Ker je to tako, častiti Gotama biva v večjem užitku kot kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Sakyan Mahānāma je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2024

 

(C) SloTheravada, 2023