(MN 14) Cūladukkhakkhandha Sutta – Kratko učenje o gmoti trpljenja

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakyan pri Kapilavattu, v Nigrodhovem parku.

2. Takrat je Sakyan Mahānāma[1] odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, sedel na tla ob strani in rekel: “Častiti gospod, jaz sem dolgo razumel Dhammo, ki jo uči Blaženi tako: ‘Poželenje je nepopolnost, ki onesnaži um, odpor je nepopolnost, ki onesnaži um, zabloda je nepopolnost, ki onesnaži um.’ Vendar, ko jaz razumem Dhammo, ki jo tako uči Blaženi, občasno vdrejo v moj um stanja poželenja, odpora in zablode in tam ostanejo. Spraševal sem se, častiti gospod, katerega stanja še vedno notranje nisem opustil, zaradi katerega občasno vdrejo v moj um stanja poželenja, odpora in zablode in tam ostanejo.”

(NEVARNOSTI ČUTNOSTI)

3. “Mahānāma, v tebi še vedno ostaja notranje neopuščeno stanje, zaradi katerega občasno vdrejo v tvoj um stanja poželenja, odpora in zablode in tam ostanejo; ker če bi to stanje notranje že opustil, ti ne bi živel posvetnega življenja, ne bi užival v čutnosti.[2] Zato, ker v tebi to stanje notranje ni opuščeno, živiš posvetno življenje in uživaš v čutnosti.

4. Čeprav je plemeniti učenec jasno videl tako, kot dejansko je, s pravilno modrostjo, kako čutnost da malo zadovoljstva, mnogo trpljenja in mnogo obupa in kako velika je nevarnost v tem, dokler ne pride do zadovoljstva in prijetnosti, ki sta neodvisna od čutnosti ali do nekaj bolj mirnega kot je to, ga lahko še vedno mika čutnost.[3] Toda, ko je plemeniti učenec jasno videl tako, kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutnost da malo zadovoljstva, mnogo trpljenja in mnogo obupa in kako velika je nevarnost v tem, in doseže zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnosti, neodvisna od slabih stanj, ali od nekaj bolj mirnega kot je to, potem ga čutnost več ne mika .

5. Pred mojim prebujenjem, ko sem bil še samo neprebujeni bodhisatta, sem tudi jasno videl, tako kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutnost da malo zadovoljstva, veliko trpljenja in veliko obupa in kako velika je nevarnost v tem. Spoznal sem, da tako dolgo, dokler ne dosežem zadovoljstva in prijetnosti, ki sta neodvisna od čutnosti, neodvisna od slabih stanj ali od nekaj bolj mirnega kot je to, me še vedno lahko mika čutnost. Toda, ko sem jasno videl tako, kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutnost da malo zadovoljstva, mnogo trpljenja in mnogo obupa in kako velika je nevarnost v tem in sem dosegel zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnosti, neodvisna od slabih stanj ali od nekaj bolj mirnega kot je to, sem spoznal, da me čutnost več ne mika.

6. In kaj je zadovoljitev v primeru čutnosti? Mahānāma, obstaja pet vezi čutnosti. Katerih pet? Objekti, ki se razločijo z očesom in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetni in simpatični, povezani z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Zvoki, ki se razločijo z ušesom … Vonji, ki se razločijo z nosom … Okusi, ki se razločijo z jezikom … Otipljivosti, ki se razločijo s telesom in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnosti. Užitek in veselje, ki nastane v odvisnosti od teh pet vezi čutnosti, je zadovoljitev v primeru čutnosti.

7. In kaj, menihi, je nevarnost v primeru čutnosti? Menihi, na račun znanja od katerega živi pripadnik naroda – pa če je to kontroliranje, računovodstvo, računanje, kmetovanje, trgovina, živinoreja, lokostrelstvo, služba kralju ali katerakoli druga znanje – soočiti se mora s hladom in vročino; poškodovan je v stiku z obadi, komarji, vetrom, soncem in plazilci; tvega smrt z lakoto in žejo. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno trpljenja vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

8. Če pripadnika naroda ne dobi premoženja ko dela in si prizadeva in se trudi, se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Moje delo je zaman, moj trud je brez sadov!’ To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

9. Če pripadnik naroda dobi premoženje ko dela in si prizadeva in se trudi, doživlja bolečino in žalost, ko ga varuje: ‘Ko le ne bi niti kralji niti tatovi ukradli in pobegnili z mojo lastnino, niti jo ne bi ogenj požgal, niti voda odplavila, niti jo ukradli in pobegnili z njo nepriljubljeni dediči?’ In ko čuva in varuje svoje premoženje, ga kralji ali tatovi ukradejo ali ogenj požge ali voda odplavi ali ukradejo in pobegnejo z njim nepriljubljeni dediči. In on se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Nič več nimam svojega premoženja!’ To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

10. Zopet, s čutnostjo, kot vzrokom ... se kralji prepirajo s kralji, plemeniti s plemenitimi, brahmini z brahmini, premožni s premožnimi; mati se prepira s sinom, sin z materjo, oče s sinom, sin z očetom; brat se prepira z bratom, brat s sestro, sestra z bratom, prijatelj s prijateljem. V svojih prepirih, pretepih in sporih napadajo eden drugega s pestmi, grudami, palicami ali noži, pri čemer povzročajo smrt ali smrtno trpljenje. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

11. Zopet, s čutnostjo, kot vzrokom ... možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. V dvojne vrste letijo puščice in kopja in meči se bliskajo; tam so ranjeni s puščicami in kopji in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

12. Zopet, s čutnostjo, kot vzrokom … možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. Napadejo spolzke branike z letečimi puščicami in kopji in z bliskajočimi meči; tam so ranjeni s puščicami in kopji in politi z vrelimi tekočinami in stisnjeni pod težkimi predmeti, in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

13. Zopet, s čutnostjo, kot vzrokom … možje vdrejo v hiše, plenijo bogastvo, vlamljajo, prežijo ob poteh, zapeljujejo žene drugih, in ko jih zasačijo, kralji za kazen na njih uporabijo mnogo vrst mučenj. Kralji jih bičajo z biči, pretepajo s šibami, pretepajo s palicami; odsekajo jim roke, odsekajo noge, odsekajo roke in noge; odrežejo ušesa, odrežejo nosove, odrežejo ušesa in nosove; podvrženi so “loncu kaše,” na “britje s školjko,” na “Rahujeva usta,” na “ognjeni venec,” na “goreče roke,” na “rezila trave,” na “strojeno obleko,” na “antilopo,” na “kljuke za meso,” na “kovance” na “mariniranje v lugu,” na “vrtečo iglo,” na “zvito slamnjačo”; polivajo jih z vrelim oljem, vržejo divjim psom, da jih požro, žive natikajo na kole in z meči jim sekajo glave - s čemer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnosti, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

14. Zopet, s čutnostjo, kot vzrokom … se ljudje vdajajo v slabo vedenje s telesom, govorom in umom. Ko tako delajo, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno rodijo v stanje bede, v slabo okolje, v nižji svet, v pekel. To je nevarnost v primeru čutnosti, veliko trpljenje v bodočem življenju, imeti čutnost kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa je enostavno čutnost.

(UŽITEK BUDDHE)

15. Sedaj, Mahānāma, nekoč sem živel pri Rādžagahu, na gori Jastrebov vrh. Ob tej priložnosti so številni džainisti živeli na Črni skali, na pobočjih Isigila in prakticirali neprestano stanje, zavračali sedenje in izkušali boleče, mučne, prebadajoče občutke zaradi napora.[4]

16. Potem, ko je bil večer, sem prišel iz samote in odšel do džainistov. Vprašal sem jih: ‘Prijatelji, zakaj prakticirate neprestano stanje, zavračate sedenje in izkušate boleče, mučne, prebadajoče občutke zaradi napora?’

17. Ko je bilo to rečeno, so odgovorili: ‘Prijatelj, džainist Nātaputta je vseveden in vseviden in trdi, da ima popolno vednost in videnje: “Če jaz hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta v meni vednost in videnje neprestano in neprekinjeno navzoča.” On je rekel: “Džainisti, v preteklosti ste storili zla dejanja; izčrpajte jih z izvajanjem ostrega asketizma. In ko ste tukaj in sedaj obvladani v telesu, govoru in umu, to ne povzroča zlih dejanj za prihodnost. Tako z razveljavljanjem preteklih dejanj z asketizmom in brez novih dejanj, ne bo posledic v prihodnosti. Brez posledic v prihodnosti se zgodi uničenje dejanj. Z uničenjem dejanj se zgodi uničenje trpljenja. Z uničenjem trpljenja se zgodi uničenje občutkov. Z uničenjem občutkov bo vse trpljenje izčrpano.” To je [nauk] ki ga odobravamo in sprejemamo in mi smo zadovoljni z njim.’

18. Ko je bilo to rečeno, sem jim rekel: ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste obstajali v preteklosti, in da ni tako, da niste obstajali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste v preteklosti delali zla dela in se tega niste vzdržali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste naredili takšna in takšna zla dela?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da je bilo toliko trpljenja že izčrpanega ali da toliko trpljenja še vedno mora biti izčrpano ali kdaj bo toliko trpljenja izčrpanega, da bo vse trpljenje izčrpano?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, kaj je opustitev slabih stanj in kaj je negovanje koristnih stanj tukaj in sedaj?’ -’Ne, prijatelj.’

19. ‘Potemtakem, prijatelji, izgleda, da vi ne veste, da ste obstajali v preteklosti in da ni tako, da vi niste obstajali; ali da ste delali zla dela v preteklosti in da se tega niste vzdržali; ali da ste delali takšna in takšna zla dela; ali da je bilo že izčrpano toliko trpljenja ali da toliko trpljenja še vedno mora biti izčrpano ali da ko bo toliko trpljenja izčrpanega, bo izčrpano vse trpljenje; ali kaj je opuščanje slabih stanj in kaj je negovanje koristnih stanj tukaj in sedaj. Ker je tako, ti ki so morilci, hudodelci okrvavljenih rok v tem svetu, ko se prerodijo med človeška bitja, gredo v brezdomstvo kot džainisti.’[5]

20. ‘Prijatelj Gotama, užitek se ne pridobi skozi užitek; užitek se pridobi skozi bolečino. Če bi užitek bil pridobljen skozi užitek, potem se bi kralju Seniyu Bimbisāri iz Magadhe[6] povečal užitek, ker on prebiva v večjem užitku, kot častiti Gotama.’

‘Zagotovo so častiti džainisti izrekli te besede prenagljeno in brez razmišljanja. Mene bi morali prej vprašati: “Kdo prebiva v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe, ali častiti Gotama?’“

‘Zagotovo, prijatelj Gotama, smo izgovorili te besede prenagljeno in brez razmišljanja. Toda naj bo. Znova vprašamo častitega Gotama: Kdo prebiva v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe, ali častiti Gotama?’

21. ‘Potem, prijatelji, bom jaz vas vprašal. Odgovorite kot želite. Kaj mislite, prijatelji? Ali lahko kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe prebiva brez premika svojega telesa ali izgovora besede in doživlja vrhunski užitek sedem dni in noči?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Ali lahko kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe prebiva brez premika svojega telesa ali izgovora besede in doživlja vrhunski užitek šest, pet, štiri, tri ali dva dni in noči? … en dan in noč?’ -‘Ne, prijatelj.’

22. ‘Toda, prijatelji, jaz lahko prebivam brez premika svojega telesa ali izreka besede, in pri tem doživljam vrhunski užitek en dan in noč … dva, tri, štiri, pet in šest dni in noči … sedem dni in noči. Kaj mislite, prijatelji? Ker je to tako, kdo živi v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe ali jaz?’

‘Ker je to tako, častiti Gotama prebiva v večjem užitku kot kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Sakyan Mahānāma je bil zadovoljen in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Sakyan Mahānāma je bil Buddhov bratranec in brat čast. Anuruddhe in Ᾱnande. Izbral je posvetno življenje in je pustil, da Anuruddha postane menih. Zgodba je v knjigi Ñāṇamoli, The Life of the Buddha, str. 80-81.

[2] Iz naslednjega pogovora o nevarnosti v čutnosti se zdi, da je “stanje” (dhamma), ki ga Mahānāma ni opustil, želja po čutnosti. Ta ga veže na posvetno življenje in na uživanje v čutnosti.

[3] “Zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnosti” sta zadovoljstvo in prijetnost, ki se nanašata na prvo in drugo džhāno; stanja “bolj mirno kot to” so višje džhāne. Iz tega odlomka se zdi, da lahko učenec doseže celo drugo pot in sadež, ne da bi imel nižjo džhāno.

[4] Nigaṇṭi ali džainisti, sledilci učitelja džainista Nātaputte (tudi poznanega kot Mahāvīra), so poudarjali prakse strogosti, da izčrpajo vso iz preteklosti akumulirano slabo kammo. Namen tega odlomka je v skladu z komentarji MA, da se pokaže izhod, ki ni bil prikazan prej, skupaj z zadovoljitvijo in nevarnostjo v čutnosti. Buddha vpeljuje tukaj džainistsko prakso asketizma, ko kaže, da je njegovo lastno učenje “Srednja pot”, brez dveh ekstremov, vdajanja v čutnost in samotrpinčenja.

[5] Džainisti učijo, da so izkušnje katerekoli osebe povzročene s preteklo kammo. Če bi to res bilo tako, dokazuje Buddha, bi hude bolečine, katerim so se podvrgli kot del njihove asketske discipline, morale biti ukoreninjene v smrtonosnih delih v njihovih prejšnjih življenjih.

[6] Kralj Seniya Bimbisāra (558-491 pr.Kr.) iz Magadhe na jugu sedanje pokrajine Bihar v Indiji je bil velik prijatelj in zaščitnik Buddhe. 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2016, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana