(MN 18) Madhupiṇḍika Sutta – Medena krogla

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakyan pri Kapilavatthu v Nigrodovem parku.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo posodo in zunanjo oblačilo in odšel v Kapilavatthu po hrano. Ko je hodil po hrano v Kapilavatthu in se vrnil iz hoje po miloščinsko hrano, ko je pojedel, je odšel do velikega gozda, kjer je prebival. Tam je sedel ob vznožje mladega drevesa bilva, da bi prebil dan.

3. Sakyan Daṇḍapāni je po svojem sprehodu tudi odšel v veliki gozd in ko je vstopil v veliki gozd, je odšel do mladega drevesa bilva, kjer je bil Blaženi. Z njim je izmenjal pozdrave in ko je bil vljudnosten in družaben pogovor končan, se je postavil na stran, se oprl na svojo palico, ter vprašal Blaženega: “Kaj asket trdi, kaj on uči?”[1]

(UČENJE BUDDHE)

4. “Prijatelj, jaz trdim in učim svoje učenje na takšen način, da se ne prepiraš s slehernim v svetu z njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, v tej generaciji z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom; na takšen način, da se zaznave nič več ne nahajajo prikrite v brahminu, ki prebiva ločen od čutnosti, brez zmedenosti, odrezan od skrbi, brez želje po katerikoli vrsti bivanja.”[2]

5. Ko je bilo to rečeno, je Sakyan Daṇḍapāni zmajal z glavo, premaknil svoj jezik in dvignil svoje obrvi, dokler njegovo čelo ni bilo nagubano v treh gubah.[3] Nato je opirajoč se na svojo palico odšel.

6. Ko je bil večer, je Blaženi vstal iz samote in odšel v Nigrodhov park, kjer je sedel na sedež, ki je bil pripravljen zanj in povedal menihom, kaj se je zgodilo. Neki menih je vprašal Blaženega:

7. “Toda, častiti gospod, kako Blaženi trdi in uči [svoje učenje] na tak način, da se ne prepiraš s slehernim v svetu z njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, v tej generaciji z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom? In kako častiti gospod, da se zaznave ne nahajajo prikrite v Blaženem, da je brahmin, ki biva ločen od čutnosti, brez zmedenosti, odrezan od skrbi, brez želje po katerikoli vrsti bivanja?”

8. “Menihi, glede na vzrok, skozi katerega dojemljivi koncepti, nastali iz širjenja spekulacij, obsedajo človeka: če se ne najde nič od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec osnovnih nagnjenj do poželenja, osnovnih nagnjenj do odpora, osnovnih nagnjenj do pogledov, osnovnih nagnjenj do dvoma, osnovnih nagnjenj do samoljubja, osnovnih nagnjenj do želje po eksistenci, osnovnih nagnjenj do nevednosti; to je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru; tukaj vsa slaba stanja izginejo, brez ostanka.”[1]

9. To je tisto, kar je rekel Blaženi. Ko je to rekel, se je Vzvišeni dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče.

10. Kmalu za tem, ko je Blaženi odšel, so menihi menili: “Prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, ko je podal kratek povzetek, brez razlage natančnega pomena. Sedaj, kdo bo to natančno razložil?” Potem so ugotovili: “Častitega Mahā Kaccāno[4] je učitelj hvalil in so ga cenili njegovi modri tovariši v posvečenem življenju. On je sposoben razložiti natančen pomen. Kaj če bi šlo do njega in ga vprašali o natančnem pomenu.”

11. Potem so menihi odšli do častitega Mahā Kaccāna in izmenjali pozdrave z njim. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo in dodali: “Naj nam častiti Mahā Kaccāna to razloži.”

(RAZLAGA MAHᾹ KACCᾹNE)

12. [Častiti Mahā Kaccāna je odgovoril:] “Prijatelji, to je tako, kot da človek, ki potrebuje srčevino[5], išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, misli, da se srčevino lahko najde med vejami in listi velikega drevesa, ki stoji in poseduje v sebi srčevino, potem ko je prezrl korenine in deblo. In tako je tudi z vami, častiti gospodje, ko menite, da bi me morali vprašati o pomenu tega, potem ko ste prezrli Blaženega, ko ste se osebno srečali z učiteljem. Glede védenja, Blaženi vé; videnja, on vidi; on je vizija, on je znanje, on je Dhamma, on je sveti; on je ta, ki govori, ki razglaša, je razlagalec pomena, je podeljevalec nesmrtnosti, gospodar Dhamme, Tathāgata. Takrat je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega o pomenu. Kot vam pove, tako si bi morali to zapomniti.”

13. “Gotovo, prijatelj Kaccāna, ko vé, Blaženi vé; ko vidi, on vidi; on je vizija … Tathāgata. To je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega po pomenu. Kot nam pove, tako si bi morali to tudi zapomniti. Vendarle, častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v posvečenem življenju. Častiti Mahā Kaccāna je sposoben razložiti natančen pomen tega povzetka, ki ga je na kratko podal Blaženi, ne da bi razložil natančen pomen. Naj ga častiti Mahā Kaccāna razloži, in naj mu ne bo to nadležno.”

14. “Potem poslušajte, prijatelji, in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Mahā Kaccāna je rekel:

15. “Prijatelji, ko se je Blaženi dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, potem ko je na kratko podal povzetek brez razlage natančnega pomena, to je : ‘Menihi, glede na vzrok, skozi katerega dojemljivi koncepti, nastali iz širjenja spekulacij, obsedajo človeka: če se ne najde nič od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec osnovnih nagnjenj do poželenja, osnovnih nagnjenj do odpora, osnovnih nagnjenj do pogledov, osnovnih nagnjenj do dvoma, osnovnih nagnjenj do samoljubja, osnovnih nagnjenj do želje po eksistenci, osnovnih nagnjenj do nevednosti; to je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru; tukaj vsa slaba stanja izginejo, brez ostanka,’ jaz razumem podroben pomen tega, da je to, kot sledi:

16. Zaradi očesa in snovi, pride do zavesti očesa. Srečanje teh treh je kontakt. Kontakt pogojuje občutek. Kar nekdo čuti, to zaznava. Kaj zaznava, o tem potem razmišlja. Kar misli, to obseda njegov um. Obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami se pojavi v človeku z ozirom na pretekle, prihodnje in sedanje snovi, spoznane z očmi.

Zaradi ušesa in zvoka… Zaradi nosu in vonja … Zaradi jezika in okusa … Zaradi telesa in tipnosti … Zaradi uma in misli, se pojavi zavest uma. Srečanje teh treh je kontakt. Kontakt pogojuje občutek. Kar nekdo čuti, to zaznava. Kaj zaznava, o tem potem razmišlja. Kar misli, to obseda njegov um. Obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami se pojavi v človeku z ozirom na pretekle, prihodnje in sedanje snovi, spoznane skozi um.

17. Ko je tam oko, oblika in zavest očesa, je mogoče pokazati na kontakt. Ko je tam kontakt, je mogoče pokazati na občutek. Ko je tam občutek, je mogoče pokazati na zaznavo. Ko je tam zaznava, je mogoče pokazati na razmišljanje. Ko je tam razmišljanje, je mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

Ko je tam uho, zvok in zavest ušesa … Ko je tam nos, vonj in zavest nosa … Ko je tam jezik, okus in zavest jezika … Ko je tam telo, otipljivost in zavest telesa … Ko je tam um, pojav in zavest uma … je mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

18. Ko tam ni očesa, ne oblike, ne zavesti očesa je nemogoče pokazati na kontakt. Ko tam ni kontakta, je nemogoče pokazati na občutek. Ko tam ni občutka, je nemogoče pokazati na zaznavo. Ko ni zaznave, je nemogoče pokazati na razmišljanje. Ko tam ni razmišljanja, ni mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

Ko tam ni ušesa, ne zvoka, ne zavesti ušesa … Ko tam ni nosa, ne vonja in ne zavesti nosa …Ko tam ni jezika, ne okusa in zavesti jezika … Ko tam ni telesa, ne otipljivosti in ne zavesti telesa … Ko tam ni uma, ne pojava in ne zavesti uma … ni mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

19. Prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, potem ko je na kratko podal povzetek brez razlaganja natančnega pomena, to je : ‘Menihi, glede na vzrok, skozi katerega dojemljivi koncepti, nastali iz širjenja spekulacij, obsedajo človeka: če se ne najde nič od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec osnovnih nagnjenj do poželenja, osnovnih nagnjenj do odpora, osnovnih nagnjenj do pogledov, osnovnih nagnjenj do dvoma, osnovnih nagnjenj do samoljubja, osnovnih nagnjenj do želje po eksistenci, osnovnih nagnjenj do nevednosti; to je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru; tukaj vsa slaba stanja izginejo, brez ostanka,’ jaz razumem podroben pomen tega povzetka. Sedaj, prijatelji, če želite, pojdite do Blaženega in ga vprašajte o pomenu tega. Kot vam je Blaženi razložil, tako bi si morali to zapomniti.”

20. Potem so se menihi, ko so jih navdušile in razveselile besede častitega Mahā Kaccāna, dvignili iz svojih sedežev in odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in Blaženemu povedali vse, kar se je dogodilo po tem, ko jih je zapustil in dodali: “Potem, častiti gospod, smo odšli do častitega Mahā Kaccāna in ga vprašali o pomenu. Častiti Mahā Kaccāna nam je razložil pomen s temi besedami, izjavami in frazami.”

21. “Mahā Kaccāna je pameten, menihi, Mahā Kaccāna je zelo moder. Če bi me vprašali po pomenu tega, bi vam jaz to razložil na isti način, kot vam je Mahā Kaccāna. Takšen je pomen in vi bi si morali to zapomniti.”

(PRISPODOBA MEDENE KROGLE)

22. Ko je bilo to rečeno, je častiti Ananda rekel Blaženemu: “Častiti gospod, tako kot če bi mož, izčrpan z lakoto in šibkostjo naletel na medeno kroglo,[6] in bi med njenim uživanjem našel sladek, prijeten okus; tako tudi, častiti gospod, bi vsak sposobno misleči menih med preiskovanjem z modrostjo pomena tega učenja o Dhammi, našel zadovoljstvo in zaupanje uma. Častiti gospod, kakšno je ime tega učenja o Dhammi?”

“Ananda, to učenje o Dhammi si lahko zapomniš kot ‘Učenje medene krogle.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ananda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Daṇḍapāni, katerega ime pomeni “palica v roki,” je bil tako imenovan zato, ker se je bahavo sprehajal naokoli z zlato sprehajalno palico, čeprav je bil še vedno mlad in zdrav. V skladu s komentarji MA, se je on pridružil Devadatti, Buddhovemu glavnemu nasprotniku, ko je ta poskušal ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci. Njegov način postavljanja vprašanj je aroganten in namerno provokativen.

[2] Prvi del Buddhovega odgovora direktno nasprotuje Daṇḍapānijevemu agresivnem odnosu. 

[3] Ta odgovor se zdi, da je izraz frustracij in zmede.

[4] Častitega Mahā Kaccāna je Buddha proglasil za najboljšega učenca v razlaganju natančnejših pomenov kratkih izrekov. Podobna razlaga je tudi v MN 133 in MN 138.

[5] Srčevina – kvaliteten les, jedro ali esenca česarkoli - glej MN 29 opomba 2.

[6] Velika sladka torta ali krogla, narejena iz moke, masla, melase, medu, sladkorja, itd. Glej tudi AN 5:194/iii.237.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2016, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)