(MN 11) Cūḷasīhanāda Sutta – Kratko učenje o levjem rjovenju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, samo tukaj je asket, samo tukaj je drugi asket, samo tukaj je tretji asket, samo tukaj je četrti asket. Nauki drugih so brez asketov: tako bi moralo z razlogom rjoveti vaše levje rjovenje.[1]

3. Možno je, menihi, da popotniki drugih sekt vprašajo: ‘Ampak na osnovi moči česa [argumenta] ali s pomočjo koga [avtoritete] častiti to trdijo?’ Popotnikom drugih sekt, ki tako vprašajo, se lahko odgovori: ‘Prijatelji, štiri stvari nam je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen; ko vidimo to v nas, pravimo: “Samo tukaj je asket, samo tukaj je drugi asket, samo tukaj je tretji asket, samo tukaj je četrti asket. Nauki drugih so brez asketov.” Kaj so te štiri stvari? Mi imamo zaupanje v učitelja, mi imamo zaupanje v Dhammo, mi smo izpolnili vodila in naši tovariši v Dhammi so nam dragi in prijetni, pa če so laiki ali pa tisti, ki so šli naprej. To so štiri stvari, ki nam jih je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, ko vidi v nas to, kar reče.’

(POGOJI ZA DOSEGO CILJA)

4. Možno je, menihi, da ti popotniki drugih sekt rečejo: ‘Prijatelji, tudi mi imamo zaupanje v učitelja, to je, v našega učitelja; tudi mi imamo zaupanje v Dhammo, to je, v našo Dhammo; tudi mi moramo izpolniti vodila, to je, naša vodila; in naši tovariši v Dhammi so nam tudi dragi in prijetni, pa če so laiki ali pa tisti, ki so šli naprej. Kakšna je tu razlika, prijatelji, kakšno je neskladje, kakšna je razlika med vami in nami?’

5. Popotnikom drugih sekt, ki tako vprašajo, se lahko odgovori: ‘Kako torej, prijatelji, je cilj eden ali jih je več?’ Da bi odgovorili pravilno, bi popotniki drugih sekt odgovorili: ‘Prijatelji, cilj je eden in ne več njih.’[2] - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom poželenja ali ki je brez poželenja?’ Da bi odgovorili pravilno, bi popotniki drugih sekt odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez poželenja, ne za tistega, ki je pod vplivom poželenja.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom odpora ali za tistega, ki je brez odpora?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez odpora, ne za tistega, ki je pod vplivom odpora.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom zablode ali za tistega, ki je brez zablode?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki ni pod vplivom zablode, ne za tistega, ki je pod vplivom zablode.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom želje ali za tistega, ki nima želje?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki nima želje in ne za tistega, ki ima željo.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom predpostavke ali za tistega, ki je brez predpostavke?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez predpostavke, ne za tistega, ki je s predpostavko.’ -‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki ima vizijo ali za tistega, ki je brez vizije?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega z vizijo, ne za tistega brez vizije.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki podpira in nasprotuje ali za tistega, ki ne podpira in ne nasprotuje?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki ne podpira in ne nasprotuje, ne za tistega, ki podpira in nasprotuje.’[3] - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki se veseli in uživa v obsedenosti uma ali za tistega, ki se ne veseli in ne uživa v obsedenosti uma?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki se ne veseli in ne uživa v obsedenosti uma, ne za tistega, ki uživa v obsedenosti uma.’[4]

(DVA POGLEDA)

6. Menihi, obstajata dva pogleda: pogled eksistence in pogled neeksistence. Vsi asketi ali brahmini, ki se sklicujejo na pogled eksistence, privzamejo pogled eksistence, sprejmejo pogled eksistence, so nasprotni pogledu neeksistence. Vsi asketi ali brahmini, ki se sklicujejo na pogled neeksistence, privzamejo pogled neeksistence, sprejmejo pogled neeksistence, nasprotujejo pogledu eksistence.[5]

7. Na vse askete ali brahmine, ki ne razumejo kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru teh dveh pogledov, vpliva poželenje, vpliva sovraštvo, vpliva zabloda, vpliva želja, vpliva predpostavka, so brez vizije, pritrjujejo in nasprotujejo in so navdušeni in uživajo v obsedenosti uma. Oni niso osvobojeni rojstva, staranja in smrti; skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; pravim, da niso osvobojeni trpljenja.

8. Vsi asketi ali brahmini, ki razumejo kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru teh dveh pogledov, so brez poželenja, brez sovraštva, brez zablode, brez želje, brez predpostavke, z vizijo, niso vdani pritrjevanju in nasprotovanju in niso navdušeni in ne uživajo v obsedenosti uma. Oni so osvobojeni rojstva, staranja in smrti; skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; pravim, oni so osvobojeni trpljenja.

(ŠTIRI VRSTE PREDPOSTAVK)

9. Menihi, obstajajo štiri vrste predpostavk[6]. Katere štiri? Predpostavka čutnosti, predpostavka pogledov, predpostavka morale in običajev in predpostavka nauka o sebstvu.

10. Čeprav nekateri asketi in brahmini trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, oni povsem ne opišejo popolnega razumevanja vseh vrst predpostavk. Oni opišejo popolno razumevanje predpostavk čutnosti, brez opisovanja popolnega razumevanja predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk nauka o sebstvu. Zakaj je tako? Ti dobri asketi in brahmini ne razumejo treh stopenj predpostavk, kot dejansko so. Zato, čeprav trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, oni opišejo samo predpostavke čutnosti in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk nauka o sebstvu.

11. Čeprav nekateri asketi in brahmini trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk … oni opišejo popolno razumevanje predpostavke čutnosti in predpostavke pogledov in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavke morale in običajev in predpostavke sebstva. Zakaj je tako? Oni ne razumejo dveh stopenj … zato oni opišejo samo popolno razumevanje predpostavke čutnosti in predpostavke pogledov in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavke morale in običajev in predpostavke nauka o sebstvu.

12. Čeprav nekateri asketi in brahmini trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk … oni opišejo popolno razumevanje predpostavke čutnosti, predpostavke pogledov in predpostavke morale in običajev in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavke sebstva. Oni ne razumejo ene stopnje… zato oni opišejo samo popolno razumevanje predpostavke čutnosti, predpostavke pogledov in predpostavke morale in običajev in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavke nauka o sebstvu.

13. Menihi, v takšni Dhammi in disciplini je razumljivo, da zaupanje v učitelja ni pravilno usmerjeno, da zaupanje v Dhammo ni pravilno usmerjeno, da izpolnitev moralnih predpisov ni pravilno usmerjena in da naklonjenost med tovariši v Dhammi ni pravilno usmerjena. Zakaj je tako? Ker takrat, ko sta Dhamma in disciplina slabo razglašeni in slabo razloženi, ne osvobajata, ne vodita k miru, ko ju razlaga nekdo, ki ni popolno prebujen.

14. Menihi, ko Tathāgata, izpopolnjen in popolno prebujen trdi, da razlaga popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, on dovršeno opiše popolno razumevanje vseh vrst predpostavk: on opiše popolno razumevanje predpostavke čutnosti, predpostavke pogledov, predpostavke morale in običajev in predpostavke nauka o sebstvu.

15. Menihi, v takšni Dhammi in disciplini je razumljivo, da je zaupanje v učitelja pravilno usmerjeno, da je zaupanje v Dhammo pravilno usmerjeno, da je izpolnitev moralnih predpisov pravilno usmerjeno in da je naklonjenost med tovariši v Dhammi pravilno usmerjena. Zakaj je tako? Ker takrat, ko sta Dhamma in disciplina dobro razglašeni in dobro razloženi, sta osvobajajoči, vodita k miru, ko ju razlaga nekdo, ki je popolno prebujen.

(IZVOR PREDPOSTAVK)

16. Ali te štiri vrste predpostavk imajo to, kar je njihov izvor, kar je njihovo poreklo, iz česa so rojene in nastale?

Te štiri vrste predpostavk imajo želje za svoj izvor, želje za svoje poreklo, rojene in nastale so iz želje.[7] Kaj ima želja za svoj izvor … ? Želja ima občutek za svoj izvor … Kaj ima občutek za svoj izvor … ? Občutek ima kontakt za svoj izvor … Kaj ima kontakt za svoj izvor … ? Kontakt ima šest področij čutenja za svoj izvor … Kaj ima šest področij čutenja za svoj izvor … ? Šest področij čutenja ima ime-in-snov za svoj izvor … Kaj ima ime-in-snov za svoj izvor … ? Ime-in-snov ima zavest za svoj izvor … Kaj ima zavest za svoj izvor … ? Zavest ima tvorbe za svoj izvor … Kaj imajo tvorbe za svoj izvor … ? Tvorbe imajo nevednost za svoj izvor, nevednost za svoje poreklo, one so rojene in nastale iz nevednosti.

17. Menihi, ko je nevednost opuščena in se pojavi prava vednost v menihu, potem s prenehanjem nevednosti in pojavljanjem prave vednosti v njem ni več predpostavke čutnosti, ni več predpostavke pogledov, ni več predpostavke morale in običajev, ni več predpostavke nauka o sebstvu. Ko v njem ni predpostavk, ni zmeden. Ko ni zmeden, sam doseže Nibbāno. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno narediti je narejeno, nič več ni prihoda v katerokoli stanje eksistence.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Fraza “samo tukaj” pomeni samo v Buddhovem predpisu. Štirje asketi (samaṇa), ki se omenjajo, so štiri stopnje plemenitih učencev – vstopajoči v tok, enkratni povratnik, nepovratnik in arahant. “Levje rjovenje” (sihanāda) je v skladu s komentarji MA, rjovenje nadvlade in poguma, rjovenje, ki se ga ne more ovreči. V povezavi z Buddhovim razglasom, glej tudi njegovo razpravo s Subhaddo v Mahāparinibbāna sutti (DN 16:5.27/ii.151-52).

[2] Komentarji MA: Tudi če sledilci drugih sekt vsi razglašajo, da je cilj arahantstvo (razumljeno v splošnem načinu kot duhovna odličnost), kažejo na druge dosežke kot cilj v skladu z njihovimi pogledi. Tako brahmini razglašajo, da je cilj svet Brahme, asketi razglašajo božanstva strujajočega žarenja, popotniki razglašajo božanstva sijoče slave in ājivaki nezaznavajoče stanje, za katerega si zamišljajo, da je “neskončen um.”

[3] “Podpiranje in nasprotovanje” (anurodhapaṭivirodha) - reagirati s privlačnostjo skozi poželenje in z odbojnostjo skozi sovraštvo.

[4] Papañca (razširjanje, obsedenost) - umska aktivnost razmnoževanja misli, ki jo upravljata poželenje in pogledi in ki vodi v človeku do ustvarjanja svoje lastne realnosti.

[5] Bhava - eksistenca, obstoj, bitnost, težnja po nečem, da JE. Vibhava pa obratna težnja, da nekaj NI.

[6] Upādāna - predpostavka - Gre za “podlago” našega pogleda na svet, za privzemanje, predpostavko, domnevo, namišljenost, sredstvo, ki poganja ogenj (poglede). Glej tudi razlago Nanavira Thera, Notes on Dhamma, Path Press Publications, 2010, str. 11.

[7] Ta odlomek pojasnjuje, kako se predpostavka opusti. Predpostavki se sledi nazaj do njenega izvornega vzroka v neznanju, potem se prikaže uničenje neznanja, kar je sredstvo za izkoreninjenje predpostavke.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2016, rev. december 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana