(MN 28) Mahāhatthipadopama Sutta – Dolgo učenje o prispodobi o odtisu slonove stopinje

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta takole nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” - “Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Prijatelji, tako kot se odtis stopinje kateregakoli živega bitja ki hodi, lahko postavi v odtis slonove stopinje in se zato odtis slonove stopinje razglasi za glavnega med njimi zaradi svoje velikosti, tako tudi, se vsa koristna stanja lahko vključijo v Štiri plemenite resnice.[1] V katere štiri? V plemenito resnico o trpljenju, v plemenito resnico o izvoru trpljenja, v plemenito resnico o prenehanju trpljenja, in v plemenito resnico o poti, ki vodi do prenehanja trpljenja.

3. In kaj je plemenita resnica o trpljenju? Rojstvo je trpljenje, staranje je trpljenje, smrt je trpljenje; skrb, tožba, bolečina, gorje in obup je trpljenje; ne dobiti tega, kar hočeš je trpljenje; na kratko, pet agregatov, ki so s predpostavko [2](na katere vpliva predpostavka) je trpljenje.

4. In kaj je pet agregatov, ki so s predpostavko? To so: agregat materije, ki je s predpostavko, agregat občutkov, ki je s predpostavko, agregat zaznav, ki je s predpostavko, agregat tvorb, ki je s predpostavko in agregat zavedanja, ki je s predpostavko.

5. In kaj je agregat materije s predpostavko? To so štirje veliki elementi in materija, ki izhaja iz štirih velikih elementov. In kaj so štirje veliki elementi? To so zemeljski element, vodni element, ognjeni element in zračni element.

 

(ZEMELJSKI ELEMENT)

6. Kaj, prijatelji, je zemeljski element? Zemeljski element je lahko notranji ali zunanji. Kaj je notranji zemeljski element? Karkoli notranjega, kar pripada sebi, je trdno, strjeno in se je tega oprijelo; to so lasje, dlake, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice, srce, jetra, trebušna prepona, vranica, pljuča, debelo črevo, tanko črevo, želodec, fekalije, ali karkoli drugega notranjega, kar pripada sebi in je trdno, strjeno in se je tega oprijelo: to se imenuje notranji zemeljski element. Oba, notranji zemeljski element in zunanji zemeljski element, sta enostavno zemeljski element. In se mora videti kot v resnici je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko vidiš tako, kot v resnici je, s primerno modrostjo, si streznjen z zemeljskim elementom in napraviš um brezstrasten do zemeljskega elementa.

7. Pride čas, ko je element vode vznemirjen in potem zunanji zemeljski element izgine.[4] Ko se celo ta zunanji zemeljski element, velik kot je, vidi kot nestalen, predmet uničenja, izginotja in spremembe, kaj šele to telo, na katerega smo navezani s hrepenenjem, in traja kratek čas? Tega se ne more vzeti, kot da je ‘jaz’ ali ‘moje’ ali ‘jaz sem.’[5]

8. Tako potem, če drugi zlorabijo, žalijo, zmerjajo in nadlegujejo meniha [ki je videl ta element tako, kot v resnici je], on razume: ‘Boleč občutek rojen iz ušesnega kontakta, se je pojavil v meni. Ta je odvisen, ne neodvisen. Odvisen od česa? Odvisen od kontakta.’ Potem on vidi, da je kontakt nestalen, da je občutek nestalen, da je zaznava nestalna, da so tvorbe nestalne in da je zavedanje nestalno. In njegov um, ki je napravil elementu njegovo objektivno podporo, vstopi v [to novo podporo objekta] in pridobi zaupanje, neomajnost in odločnost.

9. Če drugi napadejo tega meniha na načine, ki so nezaželeni, nedobrodošli in neprijetni, s pestmi, grudami, palicami ali noži, on razume: ‘To telo je takšne narave, da ga kontakt s pestmi, grudami, palicami in noži rani.[6] Ampak, Blaženi je v svojem “nasvetu v prispodobi o žagi” rekel: “Menihi, tudi če bi vam razbojniki brezobzirno rezali ud za udom z dvoročno žago, bi ta, v katerem umu bi vzniknilo sovraštvo do razbojnikov, ne ravnal v skladu z mojim učenjem.”[7] Neutrudna energija se bo pojavila v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, moje telo bo spokojno in mirno, moj um zbran in poenoten. In sedaj naj s pestmi, grudami, palicami in noži napadejo to telo; tako se prakticira Buddhovo učenje.’

10. Ko se ta menih tako spomni Buddhe, Dhamme in Sanghe, in če mirnodušnost, ki jo podpira koristno ni vzpostavljena v njem, potem se v njem pojavi občutek nujnosti: ‘To je izguba zame, to ni dobiček zame, to je slabo zame, to ni dobro zame, da ko se tako spomnim Buddhe, Dhamme in Sanghe, moja mirnodušnost podprta s koristnim ni vzpostavljena v meni.’ Kot kadar snaha vidi svojega tasta, se v njej pojavi občutek nujnosti [da mu ustreže], tako tudi, ko se ta menih spomni Buddhe, Dhamme in Sanghe, če mirnodušnost podprta s koristnim ni vzpostavljena v njem, se v njem pojavi občutek nujnosti. Vendar, če ko se spomni Buddhe, Dhamme in Sanghe postane mirnodušnost podprta s koristnim in vzpostavljena v njem, potem je on s tem zadovoljen. Na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

 

(VODNI ELEMENT)

11. Kaj, prijatelji je vodni element? Vodni element je lahko notranji ali zunanji. Kaj je notranji vodni element? Karkoli notranjega, kar pripada sebi, je voda, vodnato in se je tega oprijelo; to je, žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, maščoba, solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz, urin, ali karkoli drugega notranjega, kar pripada sebi, je voda, vodnato in se je tega oprijelo: to se imenuje notranji vodni element. Oba, notranji vodni element in zunanji vodni element sta enostavno vodni element. In to se mora videti kot v resnici je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko vidiš tako, kot v resnici je, s primerno modrostjo, si streznjen z vodnim elementom in napraviš um brezstrasten do vodnega elementa.

12. Pride čas, ko je zunanji vodni element vznemirjen. On odnaša s seboj vasi, mesta, okraje in dežele. Pride čas, ko vode v velikem oceanu potopijo sto morskih milj, dvesto morskih milj, tristo morskih milj, štiristo morskih milj, petsto morskih milj, šesto morskih milj, sedemsto morskih milj. Pride čas, ko so vode v velikem oceanu globoke sedem palminih dreves, šest palm … dve palmi, samo eno palmo. Pride čas, ko so vode v velikem oceanu globoke sedem sežnjev, šest sežnjev … dva sežnja, samo en seženj. Pride čas, ko so vode v velikem oceanu globoke pol sežnja, globoke samo do pasu, samo do kolena, samo do gležnja. Pride čas, ko vode v velikem oceanu ni dovolj, da bi omočila členek prsta. Ko se celo ta zunanji vodni element velik kot je vidi, da je nestalen, predmet uničenja, izginotja in spremembe, kaj šele to telo, na katerega smo navezani s hrepenenjem, in traja kratek čas? Tega se ne more vzeti, kot da je ‘jaz’ ali ‘moje’ ali ‘jaz sem.’

13-15. Tako potem, če drugi zlorabijo, žalijo, zmerjajo in nadlegujejo meniha [ki je videl ta element tako, kot v resnici je], on razume: … (ponovitev §§8-10) … Tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

 

(OGNJENI ELEMENT)

16. Kaj, prijatelji, je ognjeni element? Ognjeni element je lahko notranji ali zunanji. Kaj je notranji ognjeni element? Karkoli notranjega, kar pripada sebi, je ogenj, ognjeno in se je tega oprijelo; to je, s čemer se nekdo ogreje, se stara in se porablja, in tisto s čemer to, kar je pojedeno, popito, porabljeno in okušano, postane popolnoma prebavljeno ali karkoli drugega notranjega, kar pripada sebi, je ogenj, ognjeno in se je tega oprijelo: to se imenuje notranji ognjeni element. Oba, notranji ognjeni element in zunanji ognjeni element sta enostavno ognjeni element. In to se mora videti kot v resnici je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko vidiš tako, kot v resnici je, s primerno modrostjo, si streznjen z ognjenim elementom in napraviš um brezstrasten do ognjenega elementa.

17. Pride čas, ko je zunanji ognjeni element vznemirjen. On požge vasi, mesta, okraje in dežele. Konča se zaradi pomanjkanja goriva samo takrat, ko pride do zelene trave ali do ceste ali do skale ali do vode ali do primernega odprtega prostora. Pride čas, ko bi radi napravili ogenj celo iz petelinjih peres in obrezkov kože. Ko se celo ta zunanji ognjeni element, velik kot je, vidi da je nestalen, predmet uničenja, izginotja in spremembe, kaj šele to telo, na katerega smo navezani s hrepenenjem, in traja kratek čas? Tega se ne more vzeti, kot da je ‘jaz’ ali ‘moje’ ali ‘jaz sem.’

18-20. Tako potem, če drugi zlorabijo, žalijo, zmerjajo in nadlegujejo meniha [ki je videl ta element tako, kot v resnici je], on razume: … (ponovitev §§8-10) … Tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

 

(ZRAČNI ELEMENT)

21. Kaj, prijatelji, je zračni element? Zračni element je lahko notranji ali zunanji. Kaj je notranji zračni element? Karkoli notranjega, kar pripada sebi, je zrak, zračno in se je tega oprijelo; to je, vetrovi, ki gredo navzgor, vetrovi, ki gredo navzdol, vetrovi v trebuhu, vetrovi v črevesju, vetrovi, ki tečejo skozi ude, vdih in izdih ali karkoli drugega notranjega, kar pripada sebi, je zrak, zračno in se je tega oprijelo: to se imenuje notranji zračni element. Oba, notranji zračni element in zunanji zračni element sta enostavno zračni element. In to se mora videti kot v resnici je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko vidiš tako, kot v resnici je, s primerno modrostjo, postaneš streznjen z zračnim elementom in napraviš um brezstrasten do zračnega elementa.

22. Pride čas, ko je zunanji zračni element vznemirjen. On uniči vasi, mesta, okraje in dežele. Pride čas v zadnjem mesecu vročega obdobja, ko ljudje iščejo veter z uporabo pahljač ali mehov in se celo slamnate bilke, padajoče s slamnate strehe, ne vrtijo. Ko se celo ta zunanji zračni element, velik kot je, vidi da je nestalen, predmet uničenja, izginotja in spremembe, kaj šele to telo, na katerega smo navezani s hrepenenjem, in traja kratek čas? Tega se ne more vzeti, kot da je ‘jaz’ ali ‘moje’ ali ‘jaz sem.’

23-25. Tako potem, če drugi zlorabijo, žalijo, zmerjajo in nadlegujejo meniha [ki je videl ta element tako, kot v resnici je], on razume: … (ponovitev §§8-10) … Tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

26. Prijatelji, prav tako kot je prostor, obdan z lesom in ovijalkami, travo in glino, dobil poimenovanje ‘hiša,’ je tako tudi prostor, obdan s kostmi in tetivami, mesom in kožo, dobil ime ‘materija).’[8]

27. Če je, prijatelji, notranje oko nepoškodovano, vendar ne pride nobena zunanja oblika v njegov doseg, in ni ustreznega  angažmaja, potem ni manifestacije ustreznega razreda zavedanja.[9] Če je notranje oko nepoškodovano in zunanje oblike pridejo v njegov doseg, vendar ne obstaja ustrezen angažma, potem ni manifestacije ustreznega razreda zavedanja. Vendar, ko je notranje oko nepoškodovano in zunanje oblike pridejo v njegov doseg in obstaja ustrezen [zavestni] angažma, potem obstaja manifestacija ustreznega razreda zavedanja.

28. Materija, v kateri je do tega prišlo, je s predpostavko. Občutek v katerem se to dogaja, je vsebovan v agregatu občutka, ki je s predpostavko. Zaznava v kateri se to dogaja, je vsebovana v agregatu zaznave, ki je s predpostavko. Tvorbe v katerih se to dogaja, so vsebovane v agregatu tvorb, ki je s predpostavko. Zavedanje v katerem se to dogaja, je vsebovano v agregatu zavedanja, ki je s predpostavko. On razume: ‘Tako, resnično, pride do vključitve, zbiranja, kopičenja stvari v pet agregatov, ki so s predpostavko. Blaženi je rekel: “Ta, ki vidi odvisnost izviranja, vidi Dhammo; ta, ki vidi Dhammo, vidi odvisnost izviranja.” In teh pet agregatov, ki so s predpostavko, nastane s pogojenostjo. Želja, vdajanje užitkom, naklonjenost temu in držanje za to, temelječe na petih agregatih, ki so s predpostavko, je izvor trpljenja.[10] Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in užitka do petih agregatov s predpostavko, je končanje trpljenja.’ In tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

29-30. Če je, prijatelji, notranje uho nepoškodovano in do njega ne pride nobenih zunanjih zvokov … (kot v §§27-28) … In tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

31-32. Če je, prijatelji, notranje nos nepoškodovan, vendar do njega ne pride nobenega zunanjega vonja … In tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

33-34. Če je, prijatelji, notranje jezik nepoškodovan, vendar do njega ne pride nobenega zunanjega okusa … In tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

35-36. Če je, prijatelji, notranje telo nepoškodovano, vendar do njega ne pride nobene zunanje otipljivosti … In tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil.

37. Če je, prijatelji, notranje um nepoškodovan, vendar do njega ne pride nobenega zunanjega umskega objekta, in ni ustreznega [zavestnega] angažmaja, potem ni manifestacije ustreznega razreda zavedanja[11]. Če je notranje um nepoškodovan in zunanji umski objekt pride do njega, vendar ni ustreznega [zavestnega] angažmaja, potem ni manifestacije ustreznega razreda zavedanja. Ampak, ko je notranje um nepoškodovan in zunanji umski objekt pride do njega in obstaja ustrezen [zavesten] angažma, potem obstaja manifestacija ustreznega razreda zavedanja.

38. Materija v kateri se to zgodi je vključena v materialni  agregat, ki je s predpostavko. Občutek v katerem se to zgodi je vključen v agregat občutka, ki je s predpostavko. Zaznava, v kateri se to zgodi je vključena v agregat zaznave, ki je s predpostavko. Tvorba, v kateri se to zgodi je vključena v agregat tvorbe, ki je s predpostavko. Zavedanje v katerem se to zgodi je vključeno v agregat zavedanja, ki je s predpostavko. On razume tako: ‘Resnično, pride do vključitve, zbiranja in kopičenja stvari v teh pet agregatov, ki so s predpostavko. Blaženi je rekel: “Ta, ki vidi odvisnost izviranja, vidi Dhammo; ta, ki vidi Dhammo, vidi odvisnost izviranja.” In teh pet agregatov, ki so s predpostavko, nastanejo v odvisnosti. Želja, vdajanje užitkom, nagnjenost k temu in oprijemanje na to, temelji na petih agregatih, ki so s predpostavko, je izvor trpljenja. Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po petih agregatih, ki so s predpostavko, je prenehanje trpljenja.’ In tudi na tej točki, prijatelji, je ta menih veliko naredil..“

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed častitega Sariputte.

 

Opombe


[1] Strukturo tega učenja se lahko opiše na sledeč način: Častiti Sāriputta najprej našteje Štiri plemenite resnice (§2). Nato vzame v analizo resnico o trpljenju v njenih različnih pogledih (§3). Izmed teh vzame zadnjega in našteje pet agregatov, ki so popačeni  s predpostavko (§4). Nato izbere prvi agregat, materijo. (§5). Ko vzame vsakega od velikih elementov pokaže, da imajo dva vidika – notranjega in zunanjega – prvi je izbran za natančnejšo analizo, drugi je samo bežno omenjen zaradi popolnosti in primerjave (§§6-7). Vsak od elementov je razložen kot osnova za meditacijo vpogleda, kakor tudi za razvijanje potrpljenja, vere in mirnodušnosti (§§8-10). Ko je končal s preučevanjem elementov, častiti Sāriputta vzame vidike Štirih plemenitih resnic, ki jih je prej dal na stran. Vpelje izvedeno materialno tvorbo na način čutnih sposobnosti in njenih objektov (§27), potem to poveže z drugimi štirimi agregati prve plemenite resnice in končno postavi ta celoten kompleks idej v povezavo z ostalimi tremi plemenitimi resnicami (§28).

[2] Op.p. na katere vpliva predpostavka. Predpostavka upādāna pomeni v paliju dobesedno gorivo. Je rezultat želje, hrepenenja (tānhe), ki v umu spremeni prvotni pomen tistega, na kar se nanaša predpostavka in to napravi skladno z našo željo. Na tak spremenjeni pomen se potem um naveže, torej je navezanost že posledica sprejetja neke predpostavke v naš um. Na koncu se dejansko navežemo na svojo predpostavko. Zato nekateri besedo upādāna prevajajo kot navezanost.

[4] V skladu s starodavno indijsko kozmologijo, so ciklična uničenja sveta lahko zaradi vode, ognja ali vetra. 

[5] Omembe “jaz,” “moje,” in “jaz sem,” predstavljajo tri obsedenosti: pogled osebnosti, hrepenenje in domišljavost.

[6] MA: Ta odlomek naj bi pokazal moč meditirajočega meniha takrat, ko je podvržen nasilju na njegovo telo.

[7] MN 21.20.

[8] To je rečeno, da se poudari še enkrat brezsebstveno naravo telesa. MT: On pokaže, da so štirje elementi le elementi in ne pripadajo sebstvu; so brez bitja, brez duše. Glede prevoda materija nekateri uporabljajo tudi izraz predmet (op.p.)

[9] Ustrezni razred zavedanja: v tem primeru je to zavedanje gledanja.

[10] Štirje izrazi - chanda, ālaya, anunaya, ajjhosāna – so sinonimi za hrepenenje (tāṇha).

[11] Op.p: Ustrezni razreda zavedanja je v tem primeru zavedanje z umom (manoviññāna), s katero opazujemo nesenzorične predmete.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2016/ kor. april 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.