(MN 36) Mahāsaccaka Sutta – Dolgo učenje Saccaki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Vesāliju v velikem gozdu, v dvorani s koničasto streho.

2. Ob tej priliki, ko je bilo jutro, se je oblekel, vzel svojo skodelo in zunanje oblačilo in se namenil v Vesāli po miloščino.

3. Saccaka, sin džainista je hodil in pešačil za vadbo in je prišel do dvorane s koničasto streho v velikem gozdu. Ko ga je častiti Ᾱnanda videl prihajati v daljavi je rekel Blaženemu: “Častiti gospod, prihaja Saccaka, sin džainista, debater in pametni govorec, ki ga nekateri spoštujejo kot svetnika. Na slab glas hoče spraviti Buddho, Dhammo in Sangho. Bilo bi dobro, če bi Blaženi sedel z njim za nekaj časa iz milosti.” Blaženi je sedel na pripravljen sedež in ko je Saccaka, sin džainista, prišel do Blaženega, je z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel Blaženemu:

(RAZVIJANJE TELESA IN UMA)

4. “Mojster Gotama, nekateri asketi in brahmini bivajo v zasledovanju razvoja telesa in ne razvoja uma.[1] Dotakne se jih telesno neprijeten občutek. V preteklosti, ko se ga je dotaknil telesno neprijeten občutek, bi njegovo stegno postalo togo, bi mu počilo srce, vroča kri bi brizgnila iz njegovih ust, in bi postal nor, bi ponorel. Njegov um je bil podrejen telesu, telo ga je obvladovalo. Zakaj je tako? Ker um ni bil razvit. Ampak obstajajo nekateri asketi in brahmini, ki bivajo v zasledovanju razvoja uma in ne razvoja telesa. Njih se dotakne umsko neprijeten občutek. V preteklosti, ko se je nekoga dotaknil umsko neprijeten občutek, bi njegovo stegno postalo togo, bi mu počilo srce, vroča kri bi brizgnila iz njegovih ust, in bi postal nor, bi ponorel. Njegovo telo je bilo podrejeno umu, um ga je obvladoval. Zakaj je tako? Ker telo ni bilo razvito. Mojster Gotama, prišlo mi je na misel: ‘Gotovo učenci mojstra Gotame bivajo v zasledovanju razvoja uma, ne razvoja telesa.’”

5. “Toda, Aggivessana, kaj si se naučil o razvoju telesa?”

“No, tam so na primer Nanda Vaccha, Kisa Sankicca, Makkhali Gosāla.[2] Oni hodijo nagi, zavračajo dogovore, si ližejo svoje roke, ne pridejo, ko se jih prosi, se ne ustavijo, ko se jih prosi; ne sprejmejo prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanje ali vabila na hrano; ne sprejmejo ničesar iz lonca, iz sklede, čez prag, čez palico, čez pestič, od dveh, ki se hranita skupaj, od nosečnice, od doječe ženske, od ženske, ki leži z moškim, od tam kjer se hrana javno deli, od tam kjer so psi, od tam kjer brenčijo muhe; ne sprejemajo rib ali mesa, ne pijejo žganja, vina ali fermentiranega piva. Hranijo se pri eni hiši z enim grižljajem; hranijo se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hranijo se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živijo od enega krožnika na dan, od dveh krožnikov na dan … od sedmih krožnikov na dan. Hranijo se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni; prakticirajo hranjenje v določenih intervalih.”

6. “Toda ali se preživljajo s tako malo hrane, Aggivessana?”

“Ne, mojster Gotama, včasih jedo odlično trdo hrano, jedo odlično mehko hrano, okušajo odlične dobrote, pijejo odlične pijače. Tako spet dobijo svojo moč, se ojačajo in postanejo debeli.”

“Kar so prej opustili, Aggivessana, so kasneje znova zbrali. Tako je to s povečanjem in zmanjšanjem tega telesa. Toda, kaj si se ti naučil o razvoju uma?”

Ko je Saccako, sina džainista, Blaženi vprašal o razvoju uma, on ni bil sposoben odgovoriti.

7. Potem mu je Blaženi rekel: “Kar si pravkar govoril, da je razvoj telesa, Aggivessana, ni razvoj telesa v skladu z Dhammo v disciplini Blaženega. Ker ne poznaš razvoja telesa, kako naj bi poznal kaj je razvoj uma? Pa vendar, Aggivessana, o tem kako je nekdo nerazvit v telesu in nerazvit v umu, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril Saccaka, sin džainista. Blaženi je rekel:

(RAVNANJE NEPOUČENE NAVADNE OSEBE)

8. “Kako, Aggivessana, je nekdo nerazvit v telesu in nerazvit v umu? Aggivessana, v nepoučeni navadni osebi se pojavi prijeten občutek. Dotaknjen s tem prijetnim občutkom, zahrepeni po užitku in še naprej hrepeni po užitku. Ta njegov prijeten občutek preneha. S prenehanjem prijetnega občutka, se pojavi neprijeten občutek. Dotaknjen z neprijetnim občutkom, ga skrbi, žaluje in je obupan, v joku se tolče po prsih in postane zmeden. Ko se je v njem pojavil prijeten občutek, je ta zavzel njegov um in tam ostal, ker telo ni razvito. In ko se je pojavil v njem neprijeten občutek, je ta zavzel njegov um in tam ostal, ker um ni razvit. Vsakdo, v katerem na ta dvojni način nastali prijeten občutek zavzame njegov um in ostane tam, ker njegovo telo ni razvito, in nastali neprijeten občutek zavzame njegov um in ostane tam, ker njegovi um ni razvit, je nerazvit v telesu in nerazvit v umu.

(RAVNANJE DOBRO POUČENEGA PLEMENITEGA UČENCA)

9. In kako, Aggivessana, je nekdo razvit v telesu in razvit v umu? Aggivessana, v dobro poučenem plemenitem učencu se pojavi prijeten občutek. Dotaknjen s tem prijetnim občutkom, on ne zahrepeni po užitku ali še naprej hrepeni po užitku. Ta njegov prijeten občutek preneha. S prenehanjem prijetnega občutka, se pojavi neprijeten občutek. Dotaknjen z neprijetnim občutkom, ga ne skrbi, ne žaluje in ni obupan, v joku se ne tolče po prsih in ne postane zmeden. Ko se je v njem pojavil prijeten občutek, ta ni zavzel njegovega uma in tam ostal, ker je telo razvito. In ko se je pojavil v njem neprijeten občutek, ta ni zavzel njegovega uma in tam ostal, ker je um razvit. Vsakdo, v katerem na ta dvojni način nastali prijeten občutek ne zavzame njegovega uma in ostane tam, ker je njegovo telo razvito, in nastali neprijeten občutek ne zavzame njegovega uma in ostane tam, ker je njegov um razvit, je razvit v telesu in razvit v umu.”

(RAVNANJE BUDDHE)

10. “Jaz imam táko zaupanje v mojstra Gotamo: ‘Mojster Gotama je razvit v telesu in razvit v umu.’”

“Zagotovo, Aggivessana, tvoje besede so neprijetne in nevljudne, ampak vseeno ti bom odgovoril. Odkar sem si obril svoje lase in brado, si oblekel rumeno haljo in šel naprej od doma v brezdomstvo, ni bilo mogoče, da bi nastali prijeten občutek zavzel moj um in tam ostal ali da bi nastali neprijeten občutek vstopil v moj um in tam ostal.”

11. “Ali ni nikoli nastal v mojstru Gotami občutek, ki bi bil tako prijeten, da bi lahko zavzel njegov um in tam ostal? Ali ni nikoli nastal v mojstru občutek, ki bi bil tako neprijeten, da bi lahko zavzel njegov um in tam ostal?”

12. “Le kako ne, Aggivessana? Aggivessana, pred mojim prebujenjem, ko sem bil še samo neprebujeni bodhisatta, sem si mislil: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ni enostavno, ko živiš doma, živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.

13. Kasneje, ko sem bil še vedno mlad, črnolas mladenič, oskrbljen z blagoslovom mladosti, v začetku življenja, čeprav sta moja mati in oče želela drugače in jokala oblita s solzami, sem si obril glavo in brado, si nadel rumena oblačila in odšel od doma v brezdomstvo.

(UČENJE PRI ᾹLᾹRA KᾹLᾹMI)

14. Ko sem se odrekel svetu, v iskanju tega, kar je dobro in iskal najvišje stanje popolnega miru, sem odšel do Āḷāra Kālāme in mu rekel: ‘Prijatelj Kālāma, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Āḷāra Kālāma je odvrnil: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri človek kmalu vstopi in biva v njem, da sam spozna skozi direktno vednost nauk svojega učitelja.’ Jaz sem se hitro naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z znanjem in samozavestjo in sem lahko trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ne zgolj skozi zaupanje Āḷāra Kālāma izjavlja: “Z uresničenjem zase, z direktno vednostjo, jaz vstopim in bivam v tem učenju.’ Gotovo Āḷāra Kālāma biva v znanju in videnju tega učenja.’ Potem sem šel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, na kakšen način izjavljaš, da s svojo realizacijo z direktno vednostjo vstopiš in bivaš v tem učenju?’ V odgovoru je on razglasil področje ničnosti.

Premislil sem: ‘Nima samo Āḷāra Kālāma zaupanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam zaupanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Recimo, da si prizadevam uresničiti učenje, za katero Āḷāra Kālāma izjavlja, da je vstopil vanjo in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo?’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, je to na ta način, da si izjavil, da si vstopil in bival v tem učenju, da si sam to uresničil z direktno vednostjo?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘Na ta način, prijatelj, sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju, da sem to sam uresničil z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takega častitega za našega tovariša v svetem življenju. Torej, učenje za katerega izjavljam, da sem vstopil vanj, v njem bivam na način, da sem to uresničil sam z direktno vednostjo je učenje, v katero si vstopil ti in bivaš v njem, tako da si sam vstopil vanj in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga jaz razglašam, v katerega sem vstopil in v njem bivam s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga jaz poznam in jaz poznam učenje, ki ga ti poznaš. Kot sem jaz, si ti in kot si ti, sem jaz. Pridi, prijatelj, dajva sedaj skupaj voditi to skupnost.’

Āḷāra Kālāma, moj učitelj, je postavil mene, njegovega učenca, na enakovreden položaj z njim in me tako nagradil z najvišjo častjo. Ampak, prišlo mi je na misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do Nibbāne, ampak samo do vrnitve v področje ničnosti.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil in odšel stran.

(UČENJE PRI UDDAKA RᾹMAPUTTI)

15. V iskanju, menihi, tega kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem odšel k Uddaka Rāmaputti in mu rekel: ‘Prijatelj, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Uddaka Rāmaputta je odgovoril: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri človek lahko hitro vstopi in biva v njem, da sam zase uresniči učiteljevo učenje skozi svojo direktno vednost.’ Kmalu sem se naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z znanjem in samozavestjo in sem trdil, ‘Jaz znam in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ni zgolj skozi zaupanje Rāma izjavil: “S svojim uresničenjem z direktno vednostjo, vstopim in bivam v tem učenju.” Seveda je Rāma bival v znanju in videnju tega učenja.’ Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, na kakšen način je Rāma izjavil, da je z svojim uresničenjem z direktno vednostjo vstopil in bival v tem učenju?’ V odgovoru je Uddaka Rāmaputta objavil področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.

Premislil sem: ‘Ni imel samo Rāma zaupanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam zaupanje, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Recimo, da si prizadevam uresničiti učenje, za katerega je Rāma izjavil, da je vstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z direktno vednostjo.’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, je bilo na ta način, da je Rāma izjavil, da je vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘To je način, prijatelj, na katerega sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z direktno vednostjo.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takšnega častitega za našega tovariša v svetem življenju. Tako je učenje, za katerega je Rāma razglasil, da je vstopil in bival v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo, učenje v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z direktno vednostjo. In učenje, v katerega si vstopil in bivaš v njem s svojim uresničenjem z direktno vednostjo je učenje, ki ga je Rāma razglasil, da je vanj vstopil in bival v njem s svojim uresničenje z direktno vednostjo. Tako ti poznaš učenje, ki ga je poznal Rāma in Rāma je poznal učenje, ki ga poznaš ti. Kot je bil Rāma, tako si ti; kot si ti, tako je bil Rāma. Pridi, prijatelj, vodi zdaj to skupnost.’

Tako je Uddaka Rāmaputta, moj tovariš v svetem življenju, postavil mene na mesto učitelja in mi podelil najvišjo čast. Ampak, prešinila me je misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do Nibbāne, temveč samo do vrnitve v področje niti zaznavanja niti nezaznavanja.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil in odšel.

16. Še vedno v iskanju tega, kar je dobro, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem hodil po etapah skozi deželo Magadhan, dokler nisem končno prišel do Senānigama blizu Uruvelā. Tam sem videl prijeten kos zemlje, očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima obrežjema in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. Premislil sem: ‘To je prijeten kos zemlje, to je očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima obrežjema in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. To bo služilo za prizadevanje tistega, ki si želi prizadevati.’ In sedel sem tam razmišljajoč: ‘To bo služilo za prizadevanje.’

(TRI PRISPODOBE)

17. Te tri prispodobe so mi spontano prišle na misel, o katerih prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ kos lesa leži v vodi, in pride mož s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Aggivessana? Ali lahko mož prižge ogenj in naredi toploto tako, da vzame trsko in z njo drgne moker, živ kos lesa, ki leži v vodi?”

“Ne, mojster Gotama. Zakaj ne? Ker je to moker, živ kos lesa, ki leži v vodi. Na koncu bi mož bil samo utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, Aggivessana, kot tisti asketi in brahmini, ki še vedno ne živijo telesno in miselno odmaknjeni od čutnosti, in katerih želje po čutnosti, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po čutnosti ni bila v celoti opuščena in notranje zatrta, tudi če ti dobri asketi in brahmini čutijo neprijetne, mučne, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so nesposobni znanja in vizije in vrhovnega prebujenja; in tudi, če ti dobri asketi in brahmini ne čutijo neprijetnih, strašnih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so nesposobni znanja in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila prva prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

18. Spet, Aggivessana, druga prispodoba se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da moker, živ kos lesa leži na suhih tleh, daleč od vode in pride mož s trsko in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Aggivessana? Ali bi lahko mož prižgal ogenj in naredil toploto, tako da bi vzel trsko in jo drgnil ob moker, živ kos lesa, ki leži na suhih tleh, daleč od vode?”

“Ne, mojster Gotama. Zakaj ne? Ker je to moker, živ kos lesa, čeprav leži na suhih tleh, daleč od vode. Na koncu bi mož bil samo utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, Aggivessana, kot tisti asketi in brahmini, ki živijo telesno in miselno odmaknjeni od čutnosti, vendar katerih želje po čutnosti, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po čutnosti ni bila v celoti opuščena in notranje zatrta, tudi če ti dobri asketi in brahmini čutijo neprijetne, mučne, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so nesposobni znanja in vizije in vrhovnega prebujenja; in tudi, če ti dobri asketi in brahmini ne čutijo neprijetnih, strašnih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so nesposobni znanja in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila druga prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

19. Spet, Aggivessana, tretja prispodoba se mi je spontano pojavila, o kateri prej nikoli nisem slišal. Predpostavimo, da tam leži suh, izsušen kos lesa na suhih tleh, daleč od vode in pride mož s trsko, in si misli: ‘Prižgal bom ogenj, naredil bom toploto.’ Kaj misliš, Aggivessana? Ali lahko mož prižge ogenj in naredi toploto z drgnjenjem trske s suhim, posušenim kosom lesa, ki leži na suhih tleh, daleč od vode?”

“Da, mojster Gotama. Zakaj tako? Ker je suh, posušen kos lesa, in leži na suhih tleh, daleč od vode.”

“Tako tudi, Aggivessana, kot tisti asketi in brahmini, ki živijo telesno in miselno odmaknjeni od čutnosti, katerih so bile želje po čutnosti, vdanost, zaslepljenost, žeja in vročica po čutnosti v celoti opuščena in notranje zatrta, tudi če ti dobri asketi in brahmini čutijo neprijetne, mučne, prebadajoče občutke zaradi svojega napora, so sposobni znanja in vizije in vrhovnega prebujenja; in tudi, če ti dobri asketi in brahmini ne čutijo neprijetnih, strašnih, prebadajočih občutkov zaradi svojega napora, so sposobni znanja in vizije in vrhovnega prebujenja. To je bila tretja prispodoba, ki se mi je spontano pojavila in o kateri prej nikoli nisem slišal.

To so bile tri prispodobe, ki so se mi spontano pojavile in o katerih prej nikoli nisem slišal.

(KROTENJE NEPRIJETNIH OBČUTKOV)

20. Pomislil sem: ‘Kaj če s stisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim ob nebo mojih ust, premagam, ukrotim in strem um z umom.’ Tako sem s stisnjenimi zobmi in s svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojih ust, premagal, ukrotil in strl um z umom. Ko sem to storil je tekel znoj iz mojih pazduh. Prav tako, kot lahko močan mož prime šibkejšega za glavo ali ramena in ga vrže na tla, ga ukroti in stre, tako sem tudi s stisnjenimi zobmi in svojim jezikom pritisnjenim ob nebo svojih ust, premagal, ukrotil in strl um z umom in znoj je tekel iz mojih pazduh. Toda, čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak takšen neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

21. Pomislil sem: ‘Kaj če prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta in nos. Ko sem to delal, je glasen zvok dihanja prihajal iz mojih ušes. Kot da je tam glasen zvok gibanja in pihanja kovaških mehov, tako je tudi, ko sem ustavil vdihovanje in izdihovanje skozi svoja usta in nos, glasen zvok dihanja prihajal iz mojih ušes. Toda, čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak takšen neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

22. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, so siloviti vetrovi zarezali skozi mojo glavo. Kot bi močan mož razdelil mojo glavo z ostrim mečem, tako so tudi, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa, siloviti vetrovi zarezali skozi mojo glavo. Toda, čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak takšen neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

23. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, sem imel močne bolečine v moji glavi. Kot bi močan mož stiskal trd usnjen trak okoli moje glave, kot da je to naglavni trak, tako sem, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa, imel močne bolečine v glavi. Toda, čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak takšen neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

24. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, so močni vetrovi razsekali moj trebuh. Kot bi vešč mesar ali njegovi pomočnik razsekala trebuh goveda z ostrim mesarskim nožem, tako so, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa, močni vetrovi razsekali moj trebuh. Toda, čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak takšen neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

25. Pomislil sem: ‘Kaj če še naprej prakticiram meditacijo brez dihanja.’ Tako sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa. Ko sem to storil, sem imel močno pekoč občutek v mojem telesu. Kot bi dva močna moška prijela manj močnega moža z obema rokama in ga pekla nad jamo polno vroče žerjavice, tako me je, ko sem ustavil vdihe in izdihe skozi svoja usta, nos in ušesa, močno žgalo v telesu. Toda, čeprav se je vzbudila neumorna energija v meni in se vzpostavila neprestana pozornost, je bilo moje telo izčrpano in neumirjeno, ker sem se izčrpal z bolečim prizadevanjem. Ampak takšen neprijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

26. Ko so me videla božanstva, so nekatera rekla: ‘Asket Gotama je mrtev.’ Druga božanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev, on umira.’ In druga božanstva so rekla: ‘Asket Gotama ni mrtev niti umira; on je arahant, ker arahanti bivajo na tak način.’

(ASKEZA S HRANO)

27. Pomislil sem: ‘Kaj če prakticiram popolno prekinitev jemanja hrane.’ Potem so prišla božanstva k meni in mi rekla: ‘Dobri gospod, ne prakticiraj popolne prekinitve jemanja hrane. Če to narediš, bomo vlile nebeško hrano v pore tvoje kože in ti boš od tega živel.’ Pretehtal sem: ‘Če trdim, da se bom popolnoma postil, medtem pa mi bodo ta božanstva vlivala nebeško hrano v pore moje kože in bom od tega živel, potem bom lagal.’ Zato sem odslovil ta božanstva rekoč: ‘Ni potrebe.’

28. Pomislil sem: ‘Kaj če vzamem zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je to fižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha.’ Tako sem vzel zelo malo hrane, peščico vsakokrat, pa če je to bila fižolova juha ali lečina juha ali juha grašice ali grahova juha. Ko sem to storil, je moje telo doseglo stanje ekstremne izčrpanosti. Ker sem tako malo jedel, so moji udi postali podobni spojenim delom stebla vinske trte ali steblom bambusa. Ker sem tako malo jedel je moja zadnjica postala kakor kamelje kopito. Ker sem tako malo jedel so vretenca na moji hrbtenici štrlela kakor nanizane koraude. Ker sem tako malo jedel, so moja rebra štrlela kakor mršavi tramovi starega skednja brez strehe. Ker sem tako malo jedel je lesk mojih oči potonil daleč dol v njihove jamice in je izgledal kakor lesk vode, ki je potonila daleč v globok vodnjak. Ker sem tako malo jedel je moje lasišče zakrnelo in uvelo, kakor zelena grenka buča, ki se naguba in oslabi v vetru in soncu. Ker sem tako malo jedel, se je moja koža s trebuha lepila na mojo hrbtenico; če sem se dotaknil kože svojega trebuha, sem naletel na svojo hrbtenico in če sem se dotaknil svoje hrbtenice, sem naletel na svojo kožo s trebuha. Ker sem tako malo jedel, če sem uriniral ali odvajal blato, sem se tam prevrnil na obraz. Ker sem tako malo jedel, če sem poskusil olajšati svoje telo z drgnjenjem udov s svojimi rokami, so lasje, razpadli pri svojih koreninah, padli iz mojega telesa, ko sem ga drgnil.

29. Ko so me ljudje videli, so nekateri rekli: ‘Asket Gotama je črn.’ Drugi ljudje so rekli: ‘Asket Gotama ni črn, je rjav.’ Drugi ljudje so rekli: ‘Asket Gotama ni niti črn niti rjav, on ima kožo zlate barve.’ Tako zelo se je čista, svetla barva moje kože izrodila zaradi tega, ker sem tako malo jedel.

30. Pomislil sem: ‘Katerikoli asketi ali brahmini v preteklosti so doživeli neprijetne, mučne, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. In katerikoli asketi in brahmini v prihodnosti bodo doživeli neprijetne, mučne, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. In katerikoli asketi in brahmini v sedanjosti doživljajo neprijetne, mučne, prebadajoče občutke zaradi napora, je to največ, ni ga preko tega. Toda s to strašno prakso strogosti nisem dosegel nobenih neobičajnih stanj, nobene razlike v znanju in viziji, ki bi bila vredna plemenitih. Ali lahko obstaja druga pot do prebujenja?’

(ISKANJE POTI DO PREBUJENJA)

31. Premišljeval sem: ‘Spomnim se, ko je bil moj oče Sakyan zaposlen, sem sedel v hladni senci drevesa rožnate jablane, popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, in sem vstopil in bival v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Ali bi lahko to bila pot do prebujenja?’ Potem je sledeč temu spominu prišlo spoznanje: ‘To je pot do prebujenja.’

32. Pomislil sem: ‘Zakaj se bojim te prijetnosti, ki nima nič s čutnostjo in slabimi stanji?’ Pomislil sem: ‘Jaz se ne bojim te prijetnosti, ki nima nič s čutnostjo in slabimi stanji.’

33. Premišljeval sem: ‘Ni enostavno doseči ta užitek s telesom, ki je tako pretirano izčrpano. Kaj če jem nekaj trde hrane – nekaj kuhanega riža in kruha.’ In jaz sem jedel nekaj trde hrane - nekaj kuhanega riža in kruha. Ta čas me je čakalo pet menihov in si mislilo: ‘Če naš asket Gotama doseže neko višje stanje, nas bo o tem obvestil.’ Toda, ko sem jedel kuhan riž in kruh, se je pet menihov zgražalo in me zapustilo, misleč: ‘Asket Gotama sedaj živi razkošno; on je opustil svoje prizadevanje in se vrnil k razkošju.’

(ŠTIRI DŽHᾹNE)

34. Ko sem jedel trdo hrano in spet dobil svojo moč, sem popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Toda takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

35-37. Z umiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi džhāni … Z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva … sem vstopil in bival v tretji džhāni … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti… sem vstopil in bival v četrti džhāni … Toda takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

(TRI VEDNOSTI)

38. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako sem se z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Tako s svojimi vidiki in podrobnostmi sem se spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

39. To je bila prva resnična vednost, ki sem jo dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

40. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji.

41. To je bila druga resnična vednost, ki sem jo dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

42. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’; … ’To je izvor neprijetnosti’; … ’To je prenehanje neprijetnosti’; … ’To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti’; … ’To so vplivi’; … ’To je izvor vplivov’; … ’To je prenehanje vplivov’; … ’To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

43. Ko sem to vedel in tako videl, je bil moj um osvobojen od vpliva želje po čutnosti, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je bilo osvobojen, je prišlo vednost: ‘Osvobojeno je.’ Neposredno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’

44. To je bila tretja resnična vednost, ki sem jo dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen. Toda takšen prijeten občutek, ki se je pojavil v meni, ni vdrl v moj um in tam ostal.

45. Aggivessana, spomnil sem se učenja Dhamme zboru več stotih. Morda je vsakdo od njih mislil: ‘Asket Gotama uči Dhammo posebej zame.’ Toda to se ne sme tako jemati; Tathāgata uči Dhammo druge samo, da jim da znanje. Ko je govor končan, Aggivessana, potem umirim svoj um notranje, ga utišam, pripeljem v samost in ga zberem na to isto znamenje zbranosti kot prej, v katerem stalno bivam.”

“To se lahko verjame za mojstra Gotamo, ker je izpopolnjen in popolno prebujen. Ampak ali se mojster Gotama spomni, da je spal podnevi?”

46. “Jaz se spomnim, Aggivessana, v zadnjem mesecu toplega obdobja, ob povratku s poti po miloščino, po mojem obroku hrane, sem ležal na svojem gornjem štirikrat prepognjenem oblačilu in ležal na svoji desni strani, in sem zaspal pozoren in popolnoma zavesten.”

(BIVANJE V ZMOTI)

“Nekateri asketi in brahmini imenujejo to bivanje v zmoti, mojster Gotama.”

“Ni na tak način nekdo v zmoti ali ni v zmoti, Aggivessana. Glede na to, kako je nekdo v zmoti ali ni v zmoti, poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril Saccaka, sin džainista. Blaženi je rekel:

47. “V zmoti je ta, Aggivessana, ki ni opustil vplivov, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev eksistence, povzročajo težave, zorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti; ker z ne-opuščanjem vplivov je nekdo v zmoti. V zmoti ni ta, ki je opustil vplive, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev eksistence, povzročajo težave, zorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva in smrti; z opuščanjem vplivov nekdo ni v zmoti. Tathāgata, Aggivessana, je opustil vplive, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev eksistence, povzročijo težave, zorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti; on je vplive odrezal pri koreninah, jih naredil kot palmin štor, opravil z njimi, tako da niso več predmet prihodnjega nastanka. Tako kot palmino drevo, katerega krošnja je bila odrezana ni več sposobno nadaljnje rasti, tako je tudi Tathāgata opustil vplive, ki onesnažujejo … opravil z njimi, tako da ni več podvržen prihodnjemu nastanku.”

48. Ko je bilo to rečeno je Saccaka, sin džainista, rekel: “Čudovito je, mojster Gotama, neverjetno je, kako je mojster Gotama vedno znova odgovarjal na žaljivosti, in ko je bil napaden z nevljudnim načinom govora, se je barva njegove kože posvetlila in se je njegov obraz razvedril, kar se pričakuje za nekoga, ki je popoln in popolno prebujen. Spomnim se, mojster Gotama, sodelovanja Pūraṇa Kassape v debati, in potem se je izvijal, vodil pogovor stran, kazal jezo, sovraštvo in zagrenjenost. Ampak, ko je mojster Gotama vedno znova odgovarjal na žaljivosti, napaden z nevljudnim načinom govora, se je barva njegove kože posvetlila in se je njegov obraz razvedril, kar se pričakuje o nekom, ki je popoln in popolno prebujen. Spomnim se, mojster Gotama, sodelovanja Makkhali Gosāle … Adžita Kesakambalina … Pakudha Kaccāyana … Sañdžaya Belaṭṭhiputte … džainista Nātaputte v debati, in potem se je izvijal, vodil pogovor stran, kazal jezo, sovraštvo in zagrenjenost. Ampak, ko je mojster Gotama vedno znova odgovarjal na žaljivosti, napaden z nevljudnim potekom govora, se je barva njegove kože posvetlila in se je njegov obraz razvedril, kar se pričakuje za nekoga, ki je popoln in popolno prebujen. In sedaj, mojster Gotama, odhajamo. Zaposleni smo in moramo veliko postoriti.”

“Sedaj je čas, Aggivessana, napravi kar misliš, da je ustrezno.”

Potem je Saccaka, sin džainista, navdušen in vesel besed Blaženega, vstal iz svojega sedeža in odšel.

 

Opombe

[1] V §5 bo postalo jasno, da Saccaka enači “razvoj telesa” (kāyabhāvanā) s prakso samotrpinčenja. Ker ne vidi samotrpinčenja Buddhovih menihov, on trdi, da oni ne zasledujejo razvoja telesa.

[2] To so trije mentorji ādžīvakov; zadnji je bil sodobnik Buddhe, prejšnja dva sta legendarni figuri, katerih identiteta ostaja nejasna. Bodhisatta je sprejel njihove prakse med njegovim obdobjem asketizma - glej MN 12.45 – vendar jih je kasneje zavrnil, ker niso vodile do prebujenja.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2016, rev. avgust 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)