(MN 37) Cūḷataṇhāsankhaya Sutta – Kratko učenje o uničenju želja

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthiju v vzhodnem parku, v palači Migārove matere.

2. Takrat je Sakka, vladar božanstev, odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je stopil na stran in vprašal: “Častiti gospod, na kratko, kako je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi?”

3. “Vladar božanstev, menih je slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal. Ko je menih slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal, on direktno vse ve; ko direktno vse ve, popolno razume vse; ko popolno razume vse, kakršenkoli občutek čuti, naj bo to prijeten ali boleč ali niti prijeten niti boleč, biva v motrenju nestalnosti v teh občutkih, v motrenju ugašanja, motrenju prenehanja, motrenju opuščanja. Ko tako motri, se ne oprime na ničesar v svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže Nibbāno. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’ Na kratko, vladar božanstev, na tak način je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi.”

4. Potem se je Sakka, vladar božanstev, radosten in vesel besed Blaženega, poklonil Blaženemu, ga imel ob svoji desni strani in naenkrat izginil.

5. Ob tej priložnosti je častiti Mahā Moggallāna sedel nedaleč od Blaženega. Premišljeval je: “Ali je ta duh razumel pomen besed Blaženega, ko se je razveselil, ali jih ni razumel? Kaj če ugotovim, ali jih je ali ni.”

6. Potem je, tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, častiti Mahā Moggallāna izginil iz palače Migārove matere v vzhodnem parku in se prikazal med božanstvi triintridesetih.

7. Ob tej priliki je bil Sakka, vladar božanstev, oskrbljen in stokrat obdarjen s petimi vrstami nebeške glasbe in v njej užival v Parku užitka enega lokvanja. Ko je videl v daljavi prihajati častitega Mahā Moggallāna, je razpustil glasbenike, odšel do častitega Mahā Moggallāna in mu rekel: “Pridi, dobri gospod Moggallāna! Pozdravljen, dobri gospod Moggallāna! Dolgo časa je minilo, dobri gospod Moggallāna, kar si našel priložnost, da si prišel sem. Sedi, dobri gospod Moggallāna; ta sedež je pripravljen.”

Častiti Mahā Moggallāna je sedel na pripravljen sedež. Sakka je ob strani zavzel nižji sedež in sedel nanj. Častiti Mahā Moggallāna ga je vprašal:

8. “Kosiya, kako ti je Blaženi na kratko pojasnil osvoboditev z uničenjem želja? Bilo bi dobro, če bi tudi mi slišali to pojasnilo.”

“Dobri gospod Moggallāna, mi smo tako zaposleni, mi imamo tako veliko za narediti, ne samo za naše lastne posle, ampak tudi za posle božanstev triintridesetih. Poleg tega, dobri gospod Moggallāna, kar se dobro sliši, se dobro nauči, se dobro posluša, dobro zapomni, ne izgine kar vse naenkrat. Dobri gospod Moggallāna, enkrat se je zgodilo, da je izbruhnila vojna med božanstvi in titani.[1] V tisti vojni so zmagali božanstva in titani so bili poraženi. Ko sem zmagal v tej vojni in se vrnil kot zmagovalec, sem zgradil palačo Vedžayanta. Dobri gospod Moggallāna, palača Vedžayanta ima sto stolpov in vsak stolp ima sedemsto zgornjih sob in vsaka zgornja soba ima sedem nimf in vsaka nimfa ima sedem služkinj. Bi radi videli ljubkost palače Vedžayanta, dobri gospod Moggallāna?” Častiti Mahā Moggallāna ja privolil v tišini.

9. Potem sta Sakka, vladar božanstev in božanski kralj Vessavaṇa[2] odšla do palače Vedžayanta in dala prednost častitemu Mahā Moggallānu. Ko so služkinje Sakke videle, da v daljavi prihaja častiti Mahā Moggallāna, so bile v zadregi in jih je bilo sram in so šle vsaka v svojo sobo. Prav tako, kot je snaha zbegana in jo je sram, ko jo gleda njen tast, tako tudi, ko so služkinje Sakke videle častitega Mahā Moggallāna prihajati, so bile zbegane in jih je bilo sram in so odšle vsaka v svojo sobo.

10. Sakka, vladar božanstev in božanski kralj Vessavaṇa sta spremljala častitega Mahā Moggallāna povsod po palači Vedžayanta: “Poglej, dobri gospod Moggallāna, to ljubkost palače Vedžayanta! Poglej, dobri gospod Moggallāna, to ljubkost palače Vedžayanta!”

“To je čast za častitega Kosiya, kot nekoga, ki je v preteklosti opravil zaslužna dejanja; in kadarkoli človeška bitja vidijo karkoli ljubkega, rečejo: ‘Gospodje, to je čast za božanstva triintridesetih!’ To je čast za častitega Kosiya, kot nekoga, ki je v preteklosti opravil zaslužna dejanja.”

11. Potem je častiti Mahā Moggallāna takole razmislil: “Ta duh živi mnogo preveč malomarno. Kaj če izzovem občutek nuje v njem?” Potem je častiti Mahā Moggallāna izvedel takšen prikaz neobičajne moči, da je s konico svojega prsta na nogi napravil, da se je palača Vedžayanta stresla in zadrgetala in drhtela. Sakka in božanski kralj Vessavaṇa in božanstva triintridesetih so bili začudeni in osupli in so rekli: “Gospodje, to je čudovito, to je neverjetno, kakšno moč in silo ima asket, da s konico svojega prsta na nogi napravi, da se božansko območje strese, zadrgeta in drhti!”

12. Ko je častiti Mahā Moggallāna vedel, da je bil v Sakki, vladarju božanstev, izzvan tak občutek nuje, da so mu dlake stale pokonci, ga je vprašal: “Kosiya, kako ti je Blaženi na kratko pojasnil osvoboditev skozi uničenje želja? Bilo bi dobro, če bi lahko slišali to pojasnilo.”

“Dobri gospod Moggallāna, odšel sem do Blaženega, in ko sem se mu poklonil, sem stal na strani in rekel: ‘Častiti gospod, na kratko, kako je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi?’ Ko je bilo to rečeno, dobri gospod Moggallāna, mi je Blaženi rekel: ‘Vladar božanstev, menih je slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal. Ko je menih slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal, on direktno vse ve; ko direktno vse ve, popolno razume vse; ko popolno razume vse, kakršenkoli občutek čuti, naj bo to prijeten ali boleč ali niti prijeten niti boleč, biva v motrenju nestalnost v teh občutkih, v motrenju ugašanja, motrenju prenehanja, motrenju opuščanja. Ko tako motri, se ne oprime na ničesar v svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže Nibbāno. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’ Na kratko, vladar božanstev, na tak način je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi.’ Tako mi je Blaženi na kratko pojasnil osvoboditev skozi uničenje želja, dobri gospod Moggallāna.”

13. Častiti Mahā Moggallāna se je navdušil in razveselil v besedah Sakke, vladarja božanstev. Potem je, tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, izginil od božanstev triintridesetih in se pojavil v vzhodnem parku v palači Migārove matere.

14. Kmalu potem, ko je častiti Mahā Moggallāna izginil, so pomočniki Sakke, vladarja božanstev, vprašali Sakko: “Dobri gospod, je bil to vaš učitelj, Blaženi?” - “Ne, dobri gospodje, to ni bil moj učitelj, Blaženi. To je bil eden od mojih tovarišev v svetem življenju, častiti Mahā Moggallāna.”[3] - “Dobri gospod, to je pridobitev zate, da ima tvoj tovariš v svetem življenju takšno moč in silo. Še toliko večja pridobitev pa je ta, da je Blaženi tvoj učitelj!”

15. Potem je častiti Mahā Moggallāna odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je sedel na stran in ga vprašal: “Častiti gospod, ali se Blaženi spomni kratkega pojasnila – določenemu slovečemu duhu z velikim spremstvom – o osvoboditvi skozi uničenje želja?”

“Spomnim se tega, Moggallāna. Sakka, vladar božanstev, je prišel k meni in ko se mi je poklonil, je stal na stran in vprašal: ‘Častiti gospod, na kratko, kako je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi?’ Ko je bilo to rečeno, sem mu rekel: ‘Vladar božanstev, menih je slišal, da se ni vredno na nič navezati. Ko je menih slišal, da ni nič vrednega, česar bi se trdno držal, on direktno vse ve; ko direktno vse ve, popolno razume vse; ko popolno razume vse, kakršenkoli občutek čuti, naj bo to prijeten ali boleč ali niti prijeten niti boleč, biva v motrenju nestalnost v teh občutkih, v motrenju ugašanja, motrenju prenehanja, motrenju opuščanja. Ko tako motri, se ne oprime na ničesar v svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže Nibbāno. On razume: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.” Na kratko, vladar božanstev, na tak način je menih osvobojen z uničenjem želja, ta, ki je dosegel poslednji konec, končno varnost pred vezanostjo, končno sveto življenje, končni cilj, ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi. Na kratko, vladar božanstev, na ta način je menih osvobojen z uničenjem želja … ta, ki je najodličnejši med božanstvi in ljudmi.’ Tako se jaz spomnim kratkega pojasnila Sakki, vladarju božanstev, o osvoboditvi skozi uničenje želja.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Mahā Moggallāna je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Božanstva (deve) in titane (asure) Pali Canon opisuje, da so neprestano v stanju vojne enega z drugim. Glej posebej Sakkasaṁyutta (SN 216-28).

[2] Eden od štirih velikih kraljev, vladar yakkhasov, njegovo kraljestvo je na severu.

[3] Sakka se lahko sklicuje na častitega Mahā Moggallāna kot “tovariša v svetem življenju” ker je sam prej dosegel vstop v tok (DN 21.2.10/ii.289) in je tako bil kot plemeniti učenec vezan na isto osvoboditev, ki jo je Mahā Moggallāna že dosegel.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2016, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana