O nastajanju prevoda Majjhima nikāye (MN)

 

Zanimanje za budizem se v Sloveniji iz leta v leto veča, pa vendar do pred nekaj leti v slovenščino praktično ni bilo prevedene nobene sutte. Tako zainteresiranim ni bilo na voljo originalnih informacij o Buddhovem učenju, ampak le interpretacije učenj, ki pa so lahko obarvane v skladu s prepričanji avtorjev teh učenj.

Za hojo po poti (za prakticiranje nauka) je potrebno poznati originalna učenja in navodila Buddhe in drugih učiteljev, sodobnikov Buddhe, ki so že dosegli cilj. V Majjhima nikāyi je predstavljeno praktično vse Buddhovo učenje in je zato ta zbirka sutt (učenj) zelo pomembna kot učna knjiga oz. priročnik praktikantov theravadske tradicije. Nekateri pravijo, da razumevanje te vsebine in praksa v skladu z njo, zadostuje za dosego prebujenja.

Sutte so zelo uporabne tudi kot smerokaz pri reševanju temeljnih, eksistenčnih problemov človeškega življenja. Tukaj je dokaz, da se stvari po 2500 letih niso spremenile. Rešitve so pogosto ilustrirane skozi zelo prvinske prispodobe, ki zelo nazorno in jasno kažejo pravo rešitev. Po drugi strani so nekatere sutte bolj filozofske in težje razumljive oz. zahtevajo vsaj nekaj osnovnega znanja o budizmu. 

 

Majjhima nikāya

Majjhima nikāya je eden od delov Sutta piṭake iz Pali kanona, zbirke učenj theravadskega budizma. Nastala je približno 300 let p.n.š., po prvem zboru menihov po Buddhovi smrti. V njej so zbrane sutte srednje dolžine. Namen MN naj bi bil zagotoviti učenje, ki bi pripomoglo k integraciji novih menihov v skupnost menihov in v prakso. Veliko sutt tako obravnava probleme menihov pri izvajanju prakse in kaže na načine, kako razrešiti te probleme.

Zbirka obsega 152 sutt, ki so razdeljene v tri vagge (poglavja):
- osnovnih petdeset učenj (Mūlapaṇṇāsapāḷi)
- srednjih petdeset učenj (Majjhimapaṇṇāsapāḷi)
- končnih petdeset učenj (Uparipaṇṇāsapāḷi)

V vsakem poglavju je po petdeset sutt (v zadnjem 52). Vsako poglavje se naprej deli na pet podpoglavij, v katerem je po deset sutt. Ime podpoglavja kaže na določeno karakteristiko v sutti.

V MN so sutte zgrajene dokaj standardno. Besede "Tako sem slišal - Evaṃ me sutaṃ" nakazujejo, da gre za zapis teksta, ki je bil razširjan z ustno tradicijo. Verjame se, da je dogajanje v tekstu sutte najprej slišal častiti Ᾱnanda, si ga točno takega zapomnil in ga kasneje recitiral in tako razširjal dalje. Za njim so to ustno tradicijo intenzivno vzdrževali drugi menihi, vse do zapisa sutt v Sri Lanki. 

V začetku je podana izjava, kdo govori sutto. V uvodu sutte je skoraj vedno informacija, kje se je takrat nahajal Buddha in opisane okoliščine dogajanja, kraj dogajanja, glavni akterji in ponekod namen tega učenja. 

V prvih petdeset suttah sta glavna govorca častiti Sāriputta in častiti Mogallana. Te sutte govorijo o osnovah nauka. V srednjih petdeset suttah sta glavna govorca častiti Ᾱnanda in častiti Sāriputta in gre v glavnem za dialoge. Tukaj so posamezna podpoglavja poimenovana glede na publiko, ki posluša učenja ali nastopajo v suttah (gospodarji, menihi, popotniki, kralji, brahmini). Končnih petdeset sutt je bolj analitičnih pri obravnavi poglavitnih učenj Buddhovega nauka (praksa vzpostavljanja pozornosti, Štiri plemenite resnice). 

Branje oz. študij sutt ni vezan na vrstni red branja sutt v zbirki. Nekatere sutte sicer dopolnjujejo oz dodatno osvetlijo tematiko druge sutte ali pa so odlomki iz ene sute vstavljeni v drugo, vendar je vsaka sutta celota zase in tudi samozadostna v smislu obravnave določene teme. Nekatere sutte vsebujejo veliko prispodob in so zelo realistične, medtem ko so nekatere abstraktne in zahtevajo nekoliko več znanja, da jih razumemo. Morda v tej zvezi ni najbolje začeti z branjem Majjhima nikaye pri MN 1.

V palijskem zapisu MN ni nobenih podnapisov ali številčenja odstavkov, to je v tem primeru vpeljal prevajalec v angleščino bh. Ñāṇamoli, razen krepke pisave – to je dodal prevajalec v slovenščino z namenom, da se poudarijo deli teksta, ki so bistveni. Slovenski prevod posamezne sutte je v polni dolžini. Sutte so okrajšane le takrat, ko se tekst sklicuje na ponavljanje nekega odlomka, ki je že bil naveden v tej sutti. Ponavljanje posameznih fraz oz. odlomkov je značilnost ustne tradicije, saj omogoča lažje pomnenje tekstov.

V dveh zelo pomembnih suttah (MN 10 in MN 118) sem v tekstu sutte posebej pomembnim pojmom v oklepaju dodal njihove originalne palijske besede. Tudi komentarji teh sutt so nekoliko obširnejši.

 

Viri za prevod

Na spletu deluje portal https://suttacentral.net/, kjer je najti za isto sutto v jeziku pali več prevodov različnih prevajalcev v različne svetovne jezike. Tako je lahko videti, da so prevodi iz palija v isti jezik (ki jih ni prav dosti) nekoliko različni, saj je odlično poznavanje palija, razumevanje Dhamme in čut za izražanje v prevedeni jezik, izjemno pomembno za ustrezen prevod.

Za osnovo slovenskega prevoda sutt iz Majjhime nikāye služi knjiga bh. Ñāṇamolija in bh. Bodhija, The Middle Lenght Discourses of the Buddha, Wisdom Publications, četrta izdaja 2009, kjer je objavljen prevod iz jezika pali v angleščino. Ker je ta osnovni prevod v angleščino po splošnem mnenju zelo dober in je zelo razširjen med budistično javnostjo, sem ga izbral tudi kot predlogo za prevajanje in priredbo iz angleščine v slovenščino. 

Skoraj vsaka sutta je opremljena z nekaj opombami, vendar sem jih v prevodu njihov precej skrčil, saj so opombe, ki temeljijo na Komentarjih (avtorjev Buddhaghose in Dhammapāle), pogosto zavajajoče ali pa temeljijo na hipotezah. 

 

Pomembno

V Sloveniji imamo srečo, da v samostanu Samanadipa v Goljeku živi menih bh. Hiriko, ki že več kot deset let prakticira theravadsko tradicijo budizma. Med svojo prakso se je dobro seznanil s pali jezikom in budističnim izrazoslovjem v angleščini, in sedaj prijazno svetuje pri aktualnih vprašanjih prevajanja sutt.

Teksti, ki so objavljeni na spletni strani, se še vedno korigirajo in odpravljajo morebitne manjše napake, zato prevodi sutt še niso dokončni.

 

Prevajalec
Bojan Božič

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana