(MN 39) Mahā-Assapura Sutta – Dolgo učenje pri Assapuri

 

1. Tako sem slišal. Enkrat je Blaženi živel v deželi Angan, v mestu Anganov, imenovanem Assapura. Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “‘Asketi, asketi,’ menihi, tako vas ljudje dojemajo. In ko se vas vpraša: ‘Kaj ste?’, trdite, da ste asketi. Ker je to tisto, za kar se označujete in kar trdite da ste, bi morali vaditi tako: ‘Ukvarjali se bomo s tistim in prakticirali tisto, kar naredi nekoga za asketa, kar napravi nekoga za brahmina,[1] da so naše označbe lahko resnične in naše trditve prave, in tako da bo delo o teh, katerih obleka, miloščinska hrana, prostori počitka in medicinske potrebščine, ki jih uporabljamo, prineslo veliko sadež in korist, da naše sveto življenje ne bo zaman ampak plodno in rodovitno.’

(OBNAŠANJE IN NAČIN ŽIVLJENJA)

3. In kaj, menihi, so stvari, ki napravijo nekoga za asketa, ki napravijo nekoga za brahmina? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Imeli bomo sram in strah pred tem, da bi nekaj delali napačno.’[2] Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega. Toliko je dovolj, toliko je bilo narejeno, cilj asketstva je bil dosežen, nič več nam ni treba storiti’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.[3]

4. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Naše telesno obnašanje bo prečiščeno, jasno in odprto, brezhibno in zadržano, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega obnašanja s telesom.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega in naše obnašanje s telesom je bilo prečiščeno. Toliko je dovolj, toliko je bilo narejeno, cilj asketstva je bil dosežen, nič več nam ni treba storiti’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.

5. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Naše govorno obnašanje bo prečiščeno, jasno in odprto, brezhibno in zadržano, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega obnašanja v govoru.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje je bilo prečiščeno in naše govorno obnašanje je bilo prečiščeno. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.

6. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Naše miselno obnašanje bo prečiščeno, jasno in odprto, brezhibno in zadržano, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega umskega obnašanja.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje je bilo prečiščeno in naše govorno obnašanje je bilo prečiščeno in naše miselno obnašanje je bilo prečiščeno. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.

7. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Naš način življenja bo prečiščen, jasen in odprt, brezhiben in zadržan, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega načina življenja.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje in miselno obnašanje je bilo prečiščeno in naš način življenja je bil prečiščen. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več. 

(OBRZDANOST ČUTOV)

8. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Mi bomo varovali vrata naših čutnih sposobnosti. Pri gledanju oblik z očesom, se ne bomo oprijemali njihovih znamenj in lastnosti. Ker, če pustimo sposobnost očesa nevarovano, lahko zla slaba stanja pohlepa in bridkosti vdrejo v nas, zato bomo prakticirali njihovo obrzdanje, bomo varovali sposobnost oči, se bomo lotili obrzdanja sposobnosti oči. Pri poslušanju zvokov z ušesi … Pri vonjanju vonjev z nosom … Pri okušanju okusov z jezikom … Pri dotikanju otipljivih stvari s telesom … Pri spoznavanju pojavov v umu z umom, se ne bomo oprijemali njegovih znamenj in lastnosti. Ker, če pustimo sposobnost uma nevarovano, lahko zla slaba stanja pohlepa in bridkosti vdrejo v nas, zato bomo prakticirali njihovo obrzdanje, bomo varovali sposobnost uma, se bomo lotili obrzdanja sposobnosti uma.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, miselno obnašanje in način življenja je bil prečiščen in mi varujemo vrata naših čutilnih sposobnosti. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.

(ZMERNOST V JEDI)

9. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Mi bomo zmerni v jedi. Ko bomo pametno razmislili, ne bomo vzeli hrane niti za zabavo niti za omamljanje niti za fizično lepoto in privlačnost, ampak samo za trajanje in nadaljevanje tega telesa, za končanje nelagodja in za podpiranje svetega življenja, smatrajoč: “Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brez krivde in bom udobno živel.”’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, miselno obnašanje in način življenja je bil prečiščeno, mi varujemo vrata naših čutov in smo zmerni v jedi. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.

(BUDNOST)

10. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Mi bomo predani budnosti. Podnevi, med hojo nazaj in naprej in med sedenjem bomo prečistili naš um zaviralnih stanj. V prvem delu noči, med hojo nazaj in naprej in med sedenjem, bomo prečistili naš um zaviralnih stanj. V sredini noči bomo legli na desno stran v levji položaj z eno nogo, ki prekriva drugo, pozorni in v celoti zavedajoči se, potem ko bomo določili v umu čas za vstajanje. Po vstajanju, v tretjem delu noči, medtem ko hodimo nazaj in naprej in sedimo, bomo prečistili naš um zaviralnih stanj.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, miselno obnašanje in način življenja je bil prečiščen, mi varujemo vrata naših čutov, smo zmerni v jedi in smo predani budnosti. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.

(POZORNOST IN ZAVEDANJE)

11. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vzgajati se morate tako: ‘Mi bomo obsedeni s pozornostjo in zavedanjem. Delovali bomo z zavedanjem, ko hodimo naprej in se vračamo; delovali bomo z zavedanjem, ko gledamo naprej in gledamo vstran; delovali bomo z zavedanjem, ko krčimo in raztegujemo naše ude; delovali bomo z zavedanjem, ko nosimo naša oblačila in prenašamo naša zunanja oblačila in skledo; delovali bomo z zavedanjem, ko jemo, pijemo, uživamo hrano in okušamo; delovali bomo z zavedanjem, ko odvajamo blato in uriniramo; delovali bomo z zavedanjem, ko hodimo, stojimo, sedimo, zaspimo, se zbudimo, govorimo in smo tiho.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, miselno obnašanje in način življenja je bil prečiščen, mi varujemo vrata naših čutnih sposobnosti, smo zmerni v jedi, smo predani budnosti, in smo obsedeni s pozornostjo in popolnim zavedanjem. Toliko je dovolj, toliko je bilo narejeno, cilj asketstva je bil dosežen, nič več nam ni treba storiti’; in vi bi utegnili počivati zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status asketa, niste izpolnili pričakovanj glede cilja asketstva, saj je treba narediti še več.

(OPUSTITEV OVIR)

12. Kaj več je še treba narediti? Menihi, menih se naseli v samotnem prebivališču: gozdu, v podnožju drevesa, na planini, v globeli, v jami na pobočju gore, na pokopališču, v goščavi pragozda, na odprtem prostoru, na kupu slame.

13. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo želje po svetu, biva z umom prostim želje; on očisti svoj um želje. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on očisti svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; on očisti svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; on očisti svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; on očisti svoj um dvoma.

14. Menihi, predpostavimo, da bi mož vzel posojilo in se lotil posla in njegov posel bi uspel, tako da bi lahko vrnil ves sposojen denar in bi ostalo dovolj denarja, da bi lahko vzdrževal ženo; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi bil mož bolan, bi trpel in bil smrtno bolan in njegova hrana ne bi bila prava zanj, in njegovo telo ne bi imelo moči, vendar bi kasneje ozdravel in njegova hrana bi bila pravšnja zanj in njegovo telo bi spet pridobilo moč; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi mož bil zaprt v zaporu, ampak kasneje bi bil izpuščen iz zapora, bil varen in zavarovan, ne da bi izgubil kaj lastnine; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi bil mož suženj, ne samostojen ampak odvisen od drugih, nezmožen, da gre kamor bi hotel, toda kasneje bi bil izpuščen iz suženjstva, postal samostojen, neodvisen od drugih, prost, da bi lahko šel kamor bi hotel; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi mož z bogastvom in imetjem prišel na cesto preko puščave in bi kasneje prečkal puščavo, varno in brez izgube svojega imetja; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Tako tudi, menihi, ko teh pet ovir ni opuščenih v sebi, jih menih vidi kot dolg, bolezen, zapor, suženjstvo in cesto preko puščave. Toda, ko je teh pet ovir opustil, on to vidi kot prostost od dolga, zdravje, izpustitev iz zapora, svobodo od suženjstva in deželo varnosti.

(ŠTIRI DŽHᾹNE)

15. Ko je opustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. On napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojeni iz samote preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote. Tako kot spreten kopališki mojster ali njegov pomočnik nasuje kopalni prašek v kovinsko skodelo in ga vztrajno škropi z vodo, ga gnete, dokler vlaga ne omoči narejene krogle iz kopalnega praška, se vpije in kroglo prežme znotraj in zunaj, vendar ne preveč, da iz krogle ne kaplja; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote.

16. Menihi, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi džhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti. On s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojeni iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti. Tako kot jezero, v katerem vode privrejo od spodaj navzgor in nima dotoka iz vzhoda, zahoda, severa ali juga in ga ne polni deževnica iz nalivov, hladen izvir vode v jezeru povzroči, da hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme jezero, da ni dela celotnega jezera, ki ni prežet s hladno vodo; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, rojenima iz zbranosti.

17. Menihi, z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, menih biva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja srečo s telesom; vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ On napravi, da ga zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom osvobojenim prijetnosti. Kakor so v ribniku modri ali beli ali rdeči lokvanji, nekateri lokvanji, ki so vzniknili in rasli v vodi, potopljeni v vodo, ne da bi pokukali iz nje in jih hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme njihove vrhove in njihove korenine, da ni dela vseh teh lokvanjev, ki ga hladna voda ne prežema; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom osvobojenim prijetnosti.

18. Menihi, z opustitvijo prijetnosti in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. On sedi prežemajoč to telo s čistim, jasnim umom, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom. Kot bi človek sedel pokrit od glave navzdol z belo krpo, da ne bi bilo dela njegovega celotnega lesa nepokritega z belo krpo; tako tudi menih sedi prežemajoč telo s čistim, jasnim umom, da ni dela njegovega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom.

(TRI PRAVA VEDNOSTI)

19. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Prav tako kot lahko gre mož iz svoje vasi do druge vasi in potem spet nazaj v svojo vas, lahko misli: ‘Šel sem iz moje vasi do te vasi in tam sem stal na tak način, sedel na tak način, govoril na tak način, bil tiho na tak način; in iz te vasi sem šel do tiste druge vasi in tam sem stal na tak način, sedel na tak način, govoril na tak način, bil tiho na tak način; in iz tiste vasi sem prišel spet nazaj v mojo vas.’ Tako tudi, se menih spomni svojih mnogoterih preteklih življenj.

20. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Tako z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Prav tako, kot da sta tam dve hiši z vrati in mož z dobrim vidom, ki stoji med hišama vidi ljudi, ki vstopajo v hiši in pridejo ven in gredo v drugo hišo, tako tudi, z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeško, menih vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo … in on razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji.

21. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o uničenju vplivov. On razume, kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’; … ‘To je izvor neprijetnosti’; … ‘To je prenehanje neprijetnosti’; … ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ … ‘To so vplivi’; … ‘To je izvor vplivov’; … ‘To je prenehanje vplivov’; … ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen od vpliva čutne želje, od vpliva eksistence in od vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’

Kot je jezero v gorski kotanji, jasno, bistro in neskaljeno, da mož z dobrim vidom, ki stoji na bregu, lahko vidi školjke, gramoz, in kamenčke in tudi jate rib, ki plavajo naokoli in počivajo in lahko misli: ‘Tam je to jezero, jasno, bistro in neskaljeno, in tam so te školjke, gramoz in kamenčki in tudi jate rib, ki plavajo naokoli in počivajo.’ Tako tudi, menih razume, kot dejansko je: ‘To je neprijetnost.’ … On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’

(ARAHANT)

22. Menihi, menih kot je ta, se imenuje asket, brahmin, ta, ki je bil umit, ta, ki je prišel do znanja, sveti učenjak, plemeniti, arahant.

23. In kako je menih asket? On je utišal zla škodljiva stanja, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev eksistence, povzročajo težave, dozorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih asket.

24. In kako je menih brahmin? On je izgnal zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih brahmin.

25. In kako je menih ta, ki je bil umit?[4] On je izmil zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih ta, ki je bil umit.

26. In kako je menih ta, ki je prišel do vednosti? On je spoznal zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih ta, ki je prišel do vednosti.

27. In kako je menih sveti učenjak?[5] Zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti, tečejo stran od njega. Tako je menih sveti učenjak.

28. In kako je menih plemeniti? Zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti, so daleč od njega. Tako je menih plemeniti.

29. In kako je menih arahant? Zla škodljiva stanja, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev eksistence, povzročajo težave, dozorijo v neprijetnost in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti, so daleč stran od njega. Tako je menih arahant.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] “Brahmin” bi moral biti razumljen na način, ki je opisan spodaj, §24.
[2] Sram (hiri) in strah pred napačnim delovanjem (ottappa).
[3] SN 45:35-36/25: “Kaj, menihi, je asketstvo (sāmañña)? Plemenita osmeročlena pot … - to se imenuje asketstvo. In kaj, menihi, je cilj asketstvo(sāmaññattho)? Uničenje pohlepa, sovraštva in zablode – to se imenuje cilj asketstva.”
[4] Izraz “umiti” (nhataka) se nanaša na brahmina, ki se ob koncu šolanja pri učitelju obredno okopa. Glej Sn 521.
[5] Sotthiya (v sanskritu srotriya) - brahmin, ki je dobro poučen v Vedah, sogovornik s sveto vednostjo.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / januar 2017, rev. avgust 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)