(MN 44) Cūḷavedalla Sutta – Krajše serije vprašanj in odgovorov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rājagahi v Bambusovem gozdičku, v Veveričjem zatočišču. Laični sledilec Visākha[1] je odšel do nune Dhammadinne, in ko jo je počastil, sedel na stran in jo vprašal:

 

(IDENTITETA) sakkāya[2]

2. “Gospa, ‘osebnost, osebnost’ je rečeno. Kaj je za Blaženega osebnost?”

“Prijatelj Visākha, teh pet predpostavljenih agregatov imenuje Blaženi identiteto; to je, predpostavljen agregat materije, predpostavljen agregat občutka, predpostavljen agregat zaznave, predpostavljen agregat tvorb in predpostavljen agregat zavedanja. Teh pet agregatov, na katere delujejo predpostavke, Blaženi imenuje identiteta.”

Rekoč, “Dobro, gospa,” je bil laični sledilec Visākha zadovoljen in vesel besed nune Dhammadinne. Potem je vprašal naslednje vprašanje:

3. “Gospa, ‘izvor osebnosti, izvor osebnosti’ je rečeno. Kaj je za Blaženega izvor osebnosti?”

“Prijatelj Visākha, to je hrepenenje, ki prinese obnovitev bivanja, spremlja ga užitek in poželenje in uživanje v tem in onem; to je, hrepenenje po čutnih užitkih, hrepenenje po bitnosti in hrepenenje po ne-bitnosti. To Blaženi imenuje izvor osebnosti.”

4. “Gospa, ‘prenehanje osebnosti, prenehanje osebnosti’ je rečeno. Kaj je za Blaženega prenehanje osebnosti?”

“Prijatelj Visākha, to je izginitev brez ostanka in prenehanje, opustitev, odrekanje, nehanje in zavračanje tega istega hrepenenja. To Blaženi imenuje prenehanje osebnosti.”

5. “Gospa, ‘pot, ki vodi do prenehanja osebnosti, pot, ki vodi do prenehanja osebnosti’ je rečeno. Kaj je za Blaženega pot, ki vodi do prenehanja osebnosti?”

“Prijatelj Visākha, to je samo Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilni pogled, pravilni namen, pravilni govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.”

6. “Gospa, ali je to predpostavljanje isto kot teh pet predpostavljenih agregatov, ali je predpostavljanje nekaj ločenega od petih predpostavljenih agregatov?”

“Prijatelj Visākha, to predpostavljanje je niti isto kot teh pet predpostavljenih agregatov, niti je predpostavljanje nekaj ločenega od petih predpostavljenih agregatov. To je želja in poželenje z ozirom na pet predpostavljenih agregatov, da je tam predpostavljanje.”

 

(POGLED NA OSEBNOST)

7. “Gospa, kako nastane pogled osebnosti?”

“Prijatelj Visākha, nepoučena navadna oseba, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ima materijo kot sebstvo, ali kot da je sebstvo obsedeno od materije, ali kot da je materija v sebstvu, ali kot da je sebstvo v materiji. On ima občutek kot da je sebstvo, ali sebstvo kot da je obsedeno od občutka, ali kot da je občutek v sebstvu, ali kot da je sebstvo v občutku. On ima zaznavo kot da je sebstvo, ali kot da je sebstvo obsedeno od zaznave, ali kot da je zaznava v sebstvu, ali kot da je sebstvo v zaznavi. On ima tvorbe kot da so sebstvo, ali sebstvo kot da je obsedeno od tvorb, ali kot da so tvorbe v sebstvu, ali kot da je sebstvo v tvorbah. On ima zavedanje kot da je sebstvo, ali kot da je sebstvo obsedeno od zavedanja, ali kot da je zavedanje v sebstvu, ali kot da je sebstvo v zavedanju. Tako nastane pogled osebnosti.”

8. “Gospa, kako pogled osebnosti ne nastane?”

“Prijatelj Visākha, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki spoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima materije kot da je sebstvo, ali sebstva kot da je obsedeno od materije, ali materije kot da je v sebstvu, ali kot da je sebstvo materiji. On nima občutka kot da je sebstvo, ali kot da je sebstvo obsedeno od občutka, ali kot da je občutek v sebstvu, ali kot da je sebstvo v občutku. On nima zaznave kot da je sebstvo, ali kot da je sebstvo obsedeno od zaznave, ali kot da je zaznava v sebstvu, ali kot da je sebstvo v zaznavi. On nima tvorb kot da so sebstvo, ali kot da je sebstvo obsedeno od tvorb, ali kot da so tvorbe v sebstvu, ali kot da je sebstvo v tvorbah. On nima zbranosti kot da je sebstvo, ali kot da je sebstvo obsedeno od zbranosti, ali kot da je zbranost v sebstvu, ali kot da je sebstvo v zbranosti. Na tak način pogled osebnosti ne nastane.”

 

(PLEMENITA OSMEROČLENA POT)

9. “Gospa, kaj je Plemenita osmeročlena pot?”

“Prijatelj Visākha, to je samo ta Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilni pogled, pravilni namen, pravilni govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.”

10. “Gospa, je Plemenita osmeročlena pot pogojna ali brezpogojna?”

“Prijatelj Visākha, Plemenita osmeročlena pot je pogojna.”

11. “Gospa, ali so trije agregati vključeni s Plemenito osmeročleno pot, ali je Plemenita osmeročlena pot vključena s tremi agregati?”[3]

“Trije agregati niso vključeni s Plemenito osmeročleno potjo, prijatelj Visākha, toda Plemenita osmeročlena pot je vključena s tremi agregati. Pravilni govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja – to je vključeno v agregat kreposti. Pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost – to je vključeno v agregat zbranosti. Pravilni pogled in pravilni namen – to je vključeno v agregat modrosti.”

 

(ZBRANOST) samādhi

12. “Gospa, kaj je zbranost? Kaj je osnova zbranosti? Kaj je sposobnost zbranosti? Kaj je razvoj zbranosti?”

“Poenotenje uma, prijatelj Visākha, je zbranost; štiri osnove pozornosti so temelj zbranosti; štiri prave vrste prizadevanja so sposobnosti zbranosti; ponavljanje, razvoj in negovanje teh istih stanj je razvoj zbranosti.”

 

(TVORBE) saṅkhārā

13. “Gospa, koliko tvorb obstaja?”

“Obstajajo tri vrste tvorb, prijatelj Visākha: telesne tvorbe, govorne tvorbe in mentalne tvorbe.”

14. “Toda, gospa, kaj je telesna tvorba? Kaj je govorna tvorba? Kaj je mentalna tvorba?”

“Vdihovanje in izdihovanje, prijatelj Visākha, sta telesni tvorbi; misel in razmišljanje sta govorni tvorbi; zaznava in občutek sta mentalni tvorbi.”

15. “Toda, gospa, zakaj sta vdihovanje in izdihovanje telesni tvorbi? Zakaj sta misel in razmišljanje govorni tvorbi? Zakaj sta zaznava in občutek mentalni tvorbi?”

“Prijatelj Visākha, vdihovanje in izdihovanje sta telesna, to sta stanja povezana s telesom; zato sta vdihovanje in izdihovanje telesi tvorbi. Najprej nekdo uporabi misel in razmišlja in pozneje to preide v govor; zato sta uporabljena misel in vzdrževana misel govorni tvorbi. Zaznava in občutek sta mentalni, to sta stanji, povezani z umom; zato sta zaznava in občutek mentalni tvorbi.”

 

(DOSEŽEK PRENEHANJA)

16. “Gospa, kako nastane dosežek prenehanja zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko menih doseže prenehanje zaznav in občutkov, mu ne pride na misel: ‘Jaz bom dosegel prenehanje zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz dosegam prenehanje zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz sem dosegel prenehanje zaznave in občutka’; ampak, njegov um je bil razvit na takšen način, da ga vodi do tega stanja.”

17. “Gospa, ko menih doseže prenehanje zaznave in občutka, katero stanje najprej ugasne v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali mentalna tvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko menih doseže prenehanje zaznave in občutka, najprej preneha govorna tvorba, potem telesna tvorba, potem mentalna tvorba.”

18. “Gospa, kako pojav iz dosege prenehanja zaznave in občutka, postane prenehanje zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko se menih pojavlja iz dosege prenehanje zaznave in občutka, mu ne pride na misel: ‘Jaz se bom pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz se pojavljam iz dosege prenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz sem se pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka’; ampak, njegov um je bil razvit na takšen način, da ga vodi do tega stanja.”

19. “Gospa, ko se menih pojavlja iz dosege prenehanja zaznave in občutka, katero stanje se prvo pojavi v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali mentalna tvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko se menih pojavlja iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se pojavi najprej mentalna tvorba, potem telesna tvorba, potem mentalna tvorba.”

20. “Gospa, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, koliko vrst kontakta se ga dotakne?”

“Prijatelj Visākha, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se ga dotaknejo tri vrste kontakta: prazninski kontakt, brezznakovni kontakt, brezželjni kontakt.”

21. “Gospa, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, komu se njegov um nakloni, na kaj se naslanja, k čemu teži?”

“Prijatelj Visākha, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se njegov um nakloni samoti, se nasloni na samoto, teži k samoti.”

 

(OBČUTEK) vedanā

22. “Gospa, koliko vrst občutka obstaja?”

“Prijatelj Visākha, obstajajo tri vrste občutkov: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek.”

23. “Toda, gospa, kaj je prijeten občutek? Kaj je neprijeten občutek? Kaj je niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, karkoli se čuti telesno ali mentalno kot prijetno in pomirljivo, je prijeten občutek. Karkoli se telesno ali mentalno čuti neprijetno in škodljivo, je to neprijeten občutek. Karkoli se čuti telesno ali mentalno kot niti pomirljivo niti škodljivo, je to niti neprijeten niti prijeten občutek.”

24. “Gospa, kaj je prijetno in kaj je neprijeten z ozirom na prijeten občutek? Kaj je boleče in kaj je prijetno z ozirom na neprijeten občutek? Kaj je prijetno in kaj je neprijetno z ozirom na niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, prijeten občutek je prijeten, ko vztraja in neprijeten, ko se spremeni. Neprijeten občutek je boleč, ko vztraja in prijeten, ko se spremeni. Niti neprijeten niti prijeten občutek je prijeten, ko je tu znanje in neprijeten, ko tu ni znanja.”

 

(PODPORNA NAGNJENJA)

25. “Gospa, katera podporna nagnjenja podpirajo prijeten občutek? Katera podporna nagnjenja podpirajo neprijeten občutek? Katera podporna nagnjenja podpirajo niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, podporno nagnjenje k poželenju podpira prijeten občutek. Podporno nagnjenje k odporu podpira neprijeten občutek. Podporno nagnjenje k nevednosti podpira niti neprijeten niti prijeten občutek.”

26. “Gospa, ali podporno nagnjenje k poželenju podpira vse prijetne občutke? Ali podporno nagnjenje k odporu podpira vse neprijetne občutke? Ali podporno nagnjenje k nevednosti podpira vse niti neprijetne niti prijetne občutke?”

“Prijatelj Visākha, podporno nagnjenje k poželenju ne podpira vseh prijetnih občutkov. Podporno nagnjenje k odporu ne podpira vseh neprijetnih občutkov. Podporno nagnjenje k nevednosti ne podpira vseh niti neprijetnih niti prijetnih občutkov.”

27. “Gospa, kaj naj bo opuščeno glede na prijeten občutek? Kaj naj bo opuščeno glede na neprijeten občutek? Kaj naj bo opuščeno glede na niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, podporna nagnjenja k poželenju naj bodo opuščena glede prijetnega občutka. Podporna nagnjenja k odporu naj bodo opuščena glede neprijetnega občutka. Podporna nagnjenja k nevednosti naj bodo opuščena glede niti neprijetnega niti prijetnega občutka.”

28. “Gospa, ali morajo biti podporna nagnjenja k poželenju opuščena glede na vse prijetne občutke? Ali morajo biti podporna nagnjenja k odporu opuščena glede na vse neprijetne občutke? Ali morajo biti podporna nagnjenja k nevednosti opuščena glede na vse niti neprijetne niti prijetne občutke?”

“Prijatelj Visākha, podporna nagnjenja k poželenju ni potrebno opustiti glede na vse prijetne občutke. Podporna nagnjenja k odporu ni potrebno opustiti glede na vse neprijetne občutke. Podporna nagnjenja k nevednosti ni potrebno opustiti glede na vse niti neprijetne niti prijetne občutke.

“Prijatelj Visākha, popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od slabih  stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni, kar spremljata misel in razmišljanje, ter prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz osame. S tem on opusti poželenje in podporno nagnjenje k poželenju ne podpira tega.

Menih upošteva: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tej osnovi, v kateri plemeniti sedaj vstopijo in bivajo v njej?’ V tem, ki tako ustvari hrepenenje po najvišjih osvoboditvah, nastane bolečina s tem hrepenenjem kot pogojem. S tem on opusti odpor in podporno nagnjenje k odporu ne podpira tega.

Z opustitvijo užitka in bolečine in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. S tem on opusti nevednost in podporno nagnjenje k nevednosti ne podpira tega.”

 

(NASPROTJA)

29. “Gospa, kaj je nasprotje prijetnega občutka?” “Prijatelj Visākha, neprijeten občutek je nasprotje prijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje neprijetnega občutka?” “Prijeten občutek je nasprotje neprijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnega občutka?”

“Nevednost je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje nevednosti?”

“Pravo znanje je nasprotje nevednosti.”

“Kaj je nasprotje pravega znanja?”

“Osvoboditev je nasprotje pravega znanja.”

“Kaj je nasprotje osvoboditve?”

“Nibbāna je nasprotje osvoboditve.”

“Gospa, kaj je nasprotje Nibbāne?”

“Prijatelj Visākha, preveč siliš s tem spraševanjem; ti nisi sposoben dojeti omejitev vprašanj. Ker posvečeno življenje se, prijatelj Visākha, utemelji v Nibbāni, doseže vrhunec v Nibbāni, konča v Nibbāni. Če želiš, prijatelj Visākha, pojdi do Blaženega in ga vprašaj o pomenu tega. Kot ti Blaženi razloži, tako si moraš to zapomniti.”

 

(ZAKLJUČEK)

30. Potem je laični sledilec Visākha, zadovoljen in vesel besed nune Dhammadinne, vstal iz svojega sedeža in ko se ji je poklonil, ko jo je imel z njegove leve strani, odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran in mu povedal celoten razgovor, ki ga je imel z nuno Dhammadinno. Ko je končal z govorjenjem, mu je Blaženi rekel:

31. “Nuna Dhammadinnā je modra, Visākha, nuna Dhammadinnā je zelo modra. Če ste me vprašali o pomenu tega, vam ga bom razložil na isti način, kot vam ga je razložila nuna Dhammadinnā. Takšen je pomen in tako si to morate zapomniti.”

To je rekel Blaženi. Laični sledilec Visākha je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Visākha je bil bogat trgovec iz Rājagaha in nepovratnik (anagami). Dhammadinnā, njegova prejšnja žena v posvetnem življenju je dosegla arahantstvo hitro po njeni posvetitvi za nuno. Buddha jo je označil kot najboljšo nuno v razlagi Dhamme.

[2] Sakkāya - dobesedno »obstoječe telo«.

[3] Beseda khandha ima tukaj drugačen pomen kot v bolj običajnem kontekstu petih agregatov, na katere vpliva predpostavka. Tukaj se nanaša na principe vadbe, na tri razdelke Plemenite osmeročlene poti, na vrlino (sīla), zbranost (samādhi) in modrost (pañña).

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / januar 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.