(MN 51) Kandaraka Sutta - Kandaraku

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi z veliko skupino menihov živel pri Čampi, na bregovih jezera Gaggarā[1]. Pessa, sin vodnika slona in popotnik Kandaraka sta odšla k Blaženemu. Pessa je, ko se je poklonil Blaženemu, sedel na stran, medtem ko je Kandaraka z Blaženim izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran.[2] Ko je tam stal, je premeril skupino menihov, ki je sedela v popolni tišini in rekel Blaženemu:

(VODENJE SANGHE)

2. “To je čudovito, mojster Gotama, to je neverjetno, kako mojster Gotama vodi skupnost menihov, da prakticira na pravi način. Ti, ki so bili Blaženi, popolni in popolno prebujeni v preteklosti, sedaj vodijo skupnost menihov, da vadi na pravi način, kot to dela sedaj mojster Gotama. In ti, ki bodo Blaženi, popolni in popolno prebujeni v prihodnosti, bodo vodili skupnost menihov, da prakticira na pravilni način, kot to dela sedaj mojster Gotama.”

3. “Tako je to, Kandaraka, tako je to! Ti, ki so bili Blaženi, popolni in popolno prebujeni v preteklosti, v najboljšem primeru samo vodijo skupnost menihov, da vadi na pravi način, kot to delam sedaj jaz. In ti, ki bodo Blaženi, popolni in popolno prebujeni v prihodnosti, bodo v najboljšem primeru samo vodili skupnost menihov, da prakticira na pravilni način, kot to delam sedaj jaz.

Kandaraka, v tej skupnosti menihov so menihi, ki so arahanti z uničenimi vplivi, ki so živeli sveto življenje, so naredili kar je bilo potrebno narediti, odložili breme, dosegli resničen cilj, uničili ovire eksistence in so popolnoma osvobojeni skozi končno vednost. In v tej skupnosti menihov so menihi v višjem šolanju, stalne kreposti, živijo stalno krepostno življenje, pametni, stalno živijo življenje po zdravi pameti. Oni bivajo s svojim umom, ki je dobro utrjen v štirih področjih pozornosti. Katerih štirih? Kandaraka, menih biva v opazovanju telesa kot telesa, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za tem svetom. On biva v opazovanju občutkov kot občutkov, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za tem svetom. On biva v opazovanju uma kot uma, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za tem svetom. On biva v opazovanju pojavov kot pojavov, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za tem svetom.”

4. Ko je bilo to rečeno, je Pessa, sin vodnika slonov, rekel: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, kako dobro je štiri področja pozornosti oznanil Blaženi: za očiščenje bitij, za obvladovanje žalosti in objokovanja, za izginotje bolečine in bridkosti, za dosego prave poti, za uresničenje Nibbāne. Od časa do časa, častiti gospod, mi belo oblečeni laiki prav tako bivamo z našim umom dobro utrjenim v teh štirih področjih pozornosti. Častiti gospod, mi bivamo v kontempliranju telesa kot telesa … občutkov kot občutkov … uma kot uma … pojavov kot pojavov, vneto, popolnoma zavestno in pozorno, odložimo pohlep in obžalovanje za tem svetom. To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, kako sredi človeške zapletenosti, pokvarjenosti in prevare, Blaženi pozna dobrobit in škodo za bitja. Človeštvo je zapleteno, toda živalstvo je popolnoma odkrito. Častiti gospod, jaz lahko vodim slona, ki ga je treba ukrotiti in v času, ki je potreben da napravim izlet tja in nazaj v Čampo, bo slon pokazal vse vrste prevar, dvoumnosti, sprijenosti in sleparstva [tega je zmožen]. Toda ti, ki jih imenujemo naši sužnji, glasniki in služabniki, se obnašajo na en način s telesom, na drug način v govoru, medtem ko njihov um deluje spet na drug način. To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, kako sredi človeške zapletenosti, pokvarjenosti in prevare, Blaženi pozna dobrobit in škodo za bitja. Človeštvo je zapleteno, toda živalstvo je popolnoma odkrito.”

(ŠTIRI VRSTE POSAMEZNIKOV)

5. “Tako je to, Pessa, tako je to! Človeštvo je zapleteno, toda živalstvo je popolnoma odkrito. Pessa, obstajajo štiri vrste posameznikov, ki jih najdeš na svetu. Katere štiri? Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost sam sebi in sledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in tudi povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika ne povzroča neprijetnost sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnost drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je on tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti. Kateri od teh štirih vrst posameznikov zadovolji tvoj um, Pessa?”

“Prve tri ne zadovoljijo mojega uma, častiti gospod, toda zadnja zadovolji moj um.”

6. “Toda, Pessa, zakaj prve tri vrste posameznika ne zadovoljijo tvojega uma?”

“Častiti gospod, vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost samemu sebi in sledi praksi mučenja samega sebe, povzroča neprijetnost in muči samega sebe, čeprav si želi užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojega uma. In vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih, povzroča neprijetnost in muči druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojega uma. In vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe, in ki prav tako povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih, povzroča neprijetnost in muči sebe in druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojega uma. Toda vrsta posameznika, ki ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ki ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi mučenja drugih; ker ne povzroča neprijetnost niti sebi niti drugim je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen, in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti – on ne povzroča neprijetnosti in mučenja niti sebi ali drugim, ki si želijo užitek in odmik od bolečin. Zato ta vrsta posameznika zadovolji moj um. In sedaj, častiti gospod, mi odhajamo. Mi smo zaposleni in imamo veliko za postoriti.”

“Zdaj je čas, Pessa, da napraviš kar misliš, da je prav.”

Potem se je Pessa, sin vodnika slona, ko je bil očaran in razveseljen nad besedami Blaženega, dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je ob njegovi desni strani odšel.

7. Kmalu potem ko je odšel, je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, Pessa, sin vodnika slonov, je pameten, je zelo moder. Če bi sedel še nekaj dlje časa, dokler mu ne bi jaz natančno razložil teh štirih vrst posameznika, bi to njemu zelo koristilo. Kljub temu mu je to že sedaj zelo koristilo, tudi tako kot je.”

“To je čas, Blaženi, to je čas, Vzvišeni, za Blaženega, da natančno razloži te štiri vrste posameznika. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem, menihi, poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

8. (1) “Menihi, kakšna vrsta posameznika povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe? Določen posameznik hodi nag, zavrača dogovore, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga prosi, se ne ustavi, ko se ga prosi; ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali vabila na hrano; ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, čez prag, čez palico, čez pestič, od dveh, ki se hranita skupaj, od nosečnice, od doječe ženske, od ženske, ki leži z moškim, od tam kjer se hrana javno deli, od tam kjer so psi, od tam kjer brenčijo muhe; ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranega piva. Hranijo se pri eni hiši z enim grižljajem; hranijo se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hranijo se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od enega krožnika na dan. Od dveh krožnikov na dan … od sedmih krožnikov na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni; biva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v krila sove. Puli si lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. Neprestano stoji, zavrača sedenje. Neprestano čepi in je predan vzdrževanju čepečega položaja. Uporablja blazino s trni; on napravi blazino iz trnov za svoje ležišče. Biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v sledenju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe.

9. (2) Kakšna vrsta posameznika, menihi, povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih? Določen posameznik je klavec ovc, klavec prašičev, ptičar, lovec divjih zveri z zanko, lovec, ribič, tat, rabelj, ječar ali ta, ki sledi kateremukoli drugemu takšnemu krvavemu poklicu. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.

10. (3) Kakšna vrsta posameznika, menihi, povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih? Nek posameznik je maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahmin. Ko je na vzhodu mesta zgradil nov žrtveni tempelj in si obril lase in brado, se oblekel v grobo kožo in naoljil svoje telo z gheejem in oljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, vstopi v žrtveni tempelj skupaj s svojo glavno kraljico in brahminskim visokim duhovnikom. Tam leže na gola tla, nastlana s travo. Kralj živi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem ko glavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahminski visoki duhovnik živi od mleka v tretjem sesku; mleko v četrtem sesku vrže v ogenj, in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj bo toliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj bo toliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovi sužnji, glasniki in služabniki napravijo priprave, jokajo s objokanimi obrazi, ki jih spodbujajo z grožnjami kaznovanja in s strahom. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in ki povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.

11. (4) Kakšna vrsta posameznika, menihi, ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi povzročanja neprijetnosti drugim – ta, ker ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko je sam postal sveti?[6]

12. Menihi, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. Razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

13. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem narodu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

14. Ko je tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržuje ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, zavestno in milostno biva sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, se vzdrži jemanja tega, kar ni dano; jemlje samo to, kar je dano, pričakuje le to, kar je dano, ko ne krade, biva v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdrži napačnega govora; govori resnico, se drži resnice, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; drugje ne ponavlja, kar je slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavlja tem ljudem, kar je slišal nekje, z namenom, da razdvaja [te ljudi] od teh; tako je tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži osornega govora; govori takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdrži ogovarjanja; govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. Prakticira hranjenje enkrat na dan, vzdrži se jesti ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in zabavnih predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in zemlje. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdrži se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

15. On postane zadovoljen z oblačili, da zaščiti telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z oblačili s katerimi zaščiti svoje telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, doživi v sebi blaženost, da je brezhiben.

16. Ko vidi obliko z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticira pot njihove zadržanosti, straži sposobnost oči, se zaveže zadržanosti sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi … Ko vonja vonj z nosom … Ko okuša okus z jezikom … Ko tipa otipljivosti s telesom … Ko spoznava pojav z umom, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticira pot svoje zadržanosti, straži sposobnost uma, se zaveže zadržanosti sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanost sposobnosti, doživlja v sebi blaženost neomadeževanosti.

(ZAVEDANJE)

17. On postane ta, ki deluje z zavedanjem, ko gre naprej in se vrača; ki deluje z zavedanjem, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje z zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje z zavedanjem, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje z zavedanjem, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje z zavedanjem, ko odvaja blato in urinira; ki deluje z zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

18. Ko ima ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in zavedanje, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

(PET OVIR)

19. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in se posveti pozornosti.
Z opustitvijo hrepenenja po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; svoj um očisti hrepenenja.
Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; svoj um očisti zlovoljnosti in sovraštva.
Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; svoj um očisti otopelosti in zaspanosti.
Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; svoj um očisti nemira in obžalovanja.
Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; svoj um očisti dvoma.

(ŠTIRI DŽHNE)

20. Ko je tako umaknil teh pet ovir, onesnaženj uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote.

21. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi džhāni, v kateri ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti.

22. Spet, z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, biva v mirnodušnosti in pozoren in jasno razumevajoč, še vedno doživlja srečo s telesom, vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’

23. Spet, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

(TRI VEDNOSTI)

24. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. 

25. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar ta ugledna bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, celo v nebeškem svetu.’ Tako z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji. 

26. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, svetel, brez madeža in nepopolnosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k vednosti uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To je prenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

27. Ko ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’

28. To, menihi, se imenuje vrsta posameznika, ki ne ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi povzročanja neprijetnosti drugim – ta, ker ne povzroča neprijetnosti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sam postal sveti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Čampa (Campā) - bilo je glavno mesto državice Anga in pomemben trgovski center. Ležalo naj bi v bližini sedanjega mesta Bhagalpur v Indiji.

[2] Iz razlike v njihovem obnašanju pri pozdravu Buddhe je evidentno, da je Pessa sledilec Buddhe, medtem ko Kandaraka, navzlic njegovemu spoštovanju in občudovanju, pripada drugi verski skupnosti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2017, rev. avgust 2019 

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)