(MN 53) Sekha Sutta – Učenec v višji vadbi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakyan pri Kapilavatthu v Nigrodhovem parku.

2. Ob tej priložnosti je bila tukaj zgrajena nova dvorana za skupna srečanja za Sakyane iz Kapilavattha in do sedaj se v njej ni naselil še noben asket ali brahmin ali človeško bitje. Potem so Sakyani iz Kapilavattha odšli do Blaženega. Ko so mu izkazali spoštovanje so sedli na stran in mu rekli:

“Častiti gospod, pred kratkim je bila tukaj zgrajena dvorana za srečanja za Sakyane iz Kapilavattha in do sedaj se v njej ni naselil še noben asket ali brahmin ali človeško bitje. Častiti gospod, naj jo Blaženi prvi uporabi. Ko jo bo Blaženi prvi uporabil, jo bodo potem za njim uporabili Sakyani iz Kapilavattha. To bo vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa.”[1]

3. Blaženi se je strinjal v tišini. Ko so videli, da se je strinjal, so vstali s svojih sedežev in ko so mu izkazali spoštovanje, so ga z njihove desne strani obšli in odšli do dvorane za srečanja. To so popolnoma prekrili s pregrinjali in pripravili sedeže in postavili velik vrč z vodo in obesili oljno svetilko. Potem so odšli do Blaženega in ko so mu izkazali spoštovanje, so obstali ob strani in rekli:

“Častiti gospod, dvorano za srečanja je popolnoma prekrita s pregrinjali in sedeži so pripravljeni, postavljen je bil velik vrč z vodo in obešena oljna svetilka. Sedaj je čas za Blaženega, da naredi, kar misli, da je primerno.”

4. Blaženi je oblečen in s svojo skledo in zunanjim oblačilom odšel z veliko skupino menihov do dvorane za srečanja. Ko je prispel, si je umil noge, vstopil v dvorano in sedel ob središčni steber, tako da je gledal proti vzhodu. In menihi so si umili svoje noge in potem vstopili v dvorano in sedli ob zahodni zid, tako da so gledali proti vzhodu, z Blaženim pred seboj. In Sakyani iz Kapilavatthuja so si umili svoje noge in vstopili v dvorano in sedli ob vzhodni zid, da so gledali proti zahodu, z Blaženim pred seboj.

5. Ko je Blaženi velik del noči poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil Sakyane iz Kapilavattha z govorom o Dhammi, je rekel častitemu Ᾱnandi: “Ᾱnanda, povej Sakyanom iz Kapilavattha o učencu v višji vadbi, ki je vstopil na pot. Boli me hrbet, spočil se bom.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda.

Potem je Blaženi pripravil svoje štirikrat prepognjeno ogrinjalo in legel na svojo desno stran v levji položaj, z eno nogo, ki je prekrivala drugo, pozoren in popolnoma zavesten, potem ko je v svojem umu določil čas za vstajanje.

6. Potem je častiti Ᾱnanda nagovoril Sakyo Mahānama:

(VIŠJA VADBA)

“Mahānama, plemeniti učenec, ki ima krepost, varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, je zmeren v uživanju hrane in predan budnosti; ima sedem dobrih kvalitet; on je ta, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri džhāne, ki predstavljajo višji um in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj.

7. In kako plemeniti učenec ima krepost? Plemeniti učenec je kreposten, biva zadržan z zadržanostjo meniškega zakonika, je popoln v obnašanju in pazljivosti in vidi strah v najmanjši napaki, vadi s prevzetimi vadbenimi navodili. Tako ima plemeniti učenec krepost.

8. In kako plemeniti učenec varuje vrata svojih čutnih sposobnosti? Pri gledanju stvari z očmi, se plemeniti učenec ne oprime njenih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja hrepenenja in bridkosti, on prakticira pot njihovih zadržanj, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vonjanju vonja z nosom … Pri okušanju okusa z jezikom … Pri dotikanju otipljivega predmeta s telesom … pri opažanju pojava z umom, se plemeniti učenec ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja hrepenenja in bridkosti, on prakticira pot njihovega zadržanja, varuje sposobnost uma, loti se zadržanja sposobnosti uma. Tako plemeniti učenec varuje vrata svojih čutnih sposobnosti.

9. In kako je plemeniti učenec zmeren v uživanju hrane? Ko modro premisli, plemeniti učenec ne vzame hrane niti za zabavo niti za omamo niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak le za vzdrževanje in trajanje tega telesa, za končanje nelagodja in za podporo svetemu življenju: ‘Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi vzbudil nove občutke in bom zdrav in brezmadežen in bom živel v udobju.’ Tako je plemeniti učenec zmeren v uživanju hrane.

10. In kako je plemeniti učenec predan budnosti? Med dnevom, ko hodi nazaj in naprej in ko sedi, plemeniti učenec čisti svoj um oviralnih stanj. V prvem delu noči, ko hodi nazaj in naprej in ko sedi, čisti svoj um oviralnih stanj. V srednjem delu noči, leže na desno stran v levji položaj, z eno nogo, ki prekriva drugo, pozoren in popolnoma zavesten, potem ko je v svojem umu določil čas za vstajanje. Po vstajanju, v tretjem delu noči, ko hodi nazaj in naprej in ko sedi, čisti svoj um oviralnih stanj. Tako je plemeniti učenec predan budnosti.

11. In kako ima plemeniti učenec sedem dobrih kvalitet? (1) Plemeniti učenec ima zaupanje; on položi svojo zaupanje v Tathāgatovo prebujenje: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen.’

12. (2) Ima sram; sram ga napačnega ravnanja v telesu, govoru in umu, sram ga je zapletanja v zla slaba dejanja.

13. (3) Strah ga je napačnega ravnanja; strah ga je napačnega ravnanja v telesu, govoru in umu, strah ga je zapletanja v zla slaba dejanja.

14. (4) Veliko se uči, si zapomni kaj se uči in utrjuje, kaj se je naučil. Takšna učenja so dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem, in razodevajo sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno – takšnih učenj kot je to, se je veliko učil, si jih zapomnil, obvladal ustno, jih raziskoval z umom in dobro prodrl vanje s pogledom.

15. (5) Je energičen in opušča slaba stanja in se ukvarja z dobrimi stanji; je trden, si odločno prizadeva, ni brezbrižen v razvijanju dobrih stanj.

16. (6) Ima pozornost; ima najvišjo pozornost in sposobnost; spomni se in si zopet prikliče v spomin to, kar je bilo narejeno dolgo tega in se govorilo dolgo tega.[2]

17. (7) Je moder; ima modrost glede pojavljanja in izginjanja, ki je plemenita in prodirajoča in vodi do popolnega uničenja trpljenja. Tako ima plemeniti učenec sedem dobrih kvalitet.

18. In kako je plemeniti učenec ta, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri džhāne, ki predstavljajo višji um in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj? Odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, plemeniti učenec vstopi in biva v prvi džhāni … Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi džhāni … Z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva … vstopi in biva v tretji džhāni … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrti džhāni, kar ni niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. Tako je plemeniti učenec ta, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri džhāne, ki predstavljajo višji um in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj.

19. Ko je plemeniti učenec tako postal ta, ki ima krepost, ki varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, ki je zmeren v uživanju hrane, ki je predan budnosti, ki ima sedem dobrih kvalitet, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri džhāne, ki predstavljajo višji um in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj, se ima za tistega, ki je v višji vadbi, ki je vstopil na pot. Njegova jajca so nepokvarjena; on je sposoben prodreti ven, sposoben prebujenja, sposoben doseči najvišjo varnost pred vezanostjo.

Predpostavimo, da je tam kokoš z osmimi ali desetimi ali dvanajstimi jajci, ki jih je pokrila, valila in pravilno negovala. Tudi če si tega ne želi: ‘Oh, da bi moji piščanci predrli svoje lupine s svojimi kremplji in kljuni in se varno izlegli!’ so piščanci sposobni predreti svoje lupine s svojimi kremplji in se varno izleči. Tako tudi, ko je plemeniti učenec postal ta, ki ima krepost … se ima za tistega, ki je v višji vadbi, ki je vstopil na pot. Njegova jajca so nepokvarjena; sposoben je prodreti ven, sposoben prebujenja, sposoben doseči najvišjo varnost pred vezanostjo.

20. Na temelju te iste vrhunski pozornosti, katere čistost je zaradi mirnodušnosti,[3] se ta plemeniti učenec spomni svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. To je njegovo prvo predrtje, podobno temu, ki ga napravi piščanec skozi svojo lupino.

21. Na temelju te iste vrhunski pozornosti, katere čistost je zaradi mirnodušnosti, z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, ta plemeniti učenec vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar ta ugledna bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji. To je njegovo drugo predrtje, podobno temu, ki ga napravi piščanec skozi svojo lupino.

22. Na temelju te iste vrhunski pozornosti, katere čistost je zaradi mirnodušnosti, kar je sam zase uresničil z direktno vednostjo, ta plemeniti učenec tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi uma in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez nečistosti z uničenjem nečistosti. To je njegovo tretje predrtje, podobno temu, ki ga napravi piščanec skozi svojo lupino.[4]

23. Ko ima plemeniti učenec krepost, to pripada njegovemu obnašanju. Ko varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, to pripada njegovemu obnašanju. Ko je zmeren v uživanju hrane, to pripada njegovemu obnašanju. Ko je predan budnosti, to pripada njegovemu obnašanju. Ko ima sedem dobrih kvalitet, to pripada njegovemu obnašanju. Ko je on ta, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri džhāne, ki predstavljajo višji um in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj, to pripada njegovemu obnašanju.[5]

24. Ko se spomni svojih mnogoterih minulih življenj … z njihovimi vidiki in posebnostmi, to pripada njegovemu pravemu znanju. Ko z očesom prebujenega … vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo in razume, kako bitja umirajo z ozirom na njihova dejanja, to pripada njegovemu pravemu znanju. Ko z njegovim lastnim uresničenjem z direktno vednostjo tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi uma in osvoboditvi z modrostjo, kar je brez onesnaženj z uničenjem onesnaženj, kar pripada njegovemu pravemu znanju.

25. Za tega plemenitega učenca je tako rečeno, da je odličen v pravemu znanju, odličen v obnašanju, odličen v pravemu znanju in obnašanju. In te verze je izrekel Brahmā Sanankumāra:

‘Za plemeniti narod se jemlje,
da so to najboljši ljudje glede na rod;
toda najboljši med božanstvi in ljudmi je ta,
ki je popoln v pravem znanju in obnašanju.’

Te verze je lepo zapel Brahmā Sanankumāra, ne slabo; bilo je dobro rečeno in ne slabo; ima pomen in ni brez pomena; in Blaženi je odobril.”[6]

26. Potem se je Blaženi dvignil in nagovoril častitega Ᾱnando: “Dobro, dobro, Ᾱnanda! Dobro je, da si govoril Sakyanom iz Kapilavattha o učencu v višji vadbi, ki je stopil na pot.”

To je tisto, kar je rekel častiti Ᾱnanda. Učitelj je odobril. Sakyani iz Kapilavattha so bili zadovoljni in navdušeni v besedah častitega Ᾱnande.

 

Opombe

[1] Verjeli so, da je vir zaslug za te, ki zgradijo novo prebivališče, da povabijo ugledno religiozno osebo, da prebije v zgradbi tudi le eno samo noč, preden se sami v njej naselijo. To verovanje se nadaljuje v budističnih deželah tudi sedaj in ljudje, ki zase zgradijo novo hišo, pogosto povabijo menihe, da v njej celo noč recitirajo paritta (zaščitne) sutte, preden se sami vselijo.

[2] Tukaj tekst razloži sati, pozornost, s sklicevanjem na njen originalni pomen - spomin. Razmerje med dvema pomenoma sati – spomin in pozornost, se lahko formulira tako: močna pozornost na sedanjost tvori osnovo za natančen spomin o preteklosti.

[3] To se nanaša na četrto džhāno, ki je osnova za tri znanja, ki sledijo.

[4] Na tej točki preneha biti sekha in postane arahant.

[5] To predstavlja tradicionalni seznam petnajstih dejavnikov, ki tvori obnašanje (caraṇa), kar je pogosto povezano s tremi naslednjimi tipi znanja v popolnem tečaju vadbe.

[6] Te verze je Buddha odobril v DN 3.1.28 in DN 18.17-29.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)