(MN 54) Potaliya Sutta - Potaliyi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Anguttarāpanov, pri njihovem mestu z imenom Ᾱpaṇa.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Ᾱpaṇo po miloščino. Ko je pešačil po miloščino v Ᾱpaṇi in se vrnil, po svojem obroku, je odšel do nekega gozdička, kjer bi prebil dan. Ko je prišel v gozdiček, je sedel ob vznožje drevesa.

3. Gospodar Potaliya je hodil in pešačil za vadbo. Nosil je vsa oblačila, skupaj z dežnikom in sandali. On je prav tako odšel v gozdiček in ko je vstopil v gozdiček, je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran. Blaženi mu je rekel: “Tam so sedeži, gospodar, sedi če hočeš.”

Ko je bilo to rečeno, je gospodar Potaliya pomislil: “Samotar Gotama me je nagovoril kot ‘gospodar,’” in je jezen in nezadovoljen ostal v tišini.

V drugo mu je Blaženi rekel: “Tam so sedeži, gospodar, sedi če hočeš.” In v drugo je gospodar Potaliya pomislil: “Samotar Gotama me je nagovoril kot ‘gospodar,’” in je jezen in nezadovoljen ostal v tišini

V tretje mu je Blaženi rekel: “Tam so sedeži, gospodar, sedi če hočeš.” Ko je bilo to rečeno, je gospodar Potaliya pomislil: “Samotar Gotama me je nagovoril kot ‘gospodar,’” in je jezen in nezadovoljen rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, ni niti primerno niti dostojno, da me nagovoriš kot ‘gospodar.’”

“Gospodar, imaš videz, znamenja in znake gospodarja.”

“Kljub temu, mojster Gotama, jaz sem opustil vse svoje delo in prekinil z vsemi svojimi posli.”

“Na kakšen način si opustil vse tvoje delo, gospodar in prekinil z vsemi tvojimi posli?”

“Mojster Gotama, jaz sem predal vse svoje premoženj, žito, srebro in zlato svojim otrokom, kot njihovo dediščino. Jaz jim ne svetujem ali grajam o takih zadevah, živim le za hrano in oblačila. Tako sem opustil vse svoje delo in prekinil z vsemi svojimi posli.”

“Gospodar, prenehanje s posli kot ti to opisuješ je ena stvar, ampak prenehanje s posli v disciplini Plemenitih je drugačno.”

Kaj je prenehanje s posli, kot je to v disciplini Plemenitega, častiti gospod? Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi me Blaženi učil Dhamme, pokazal, kakšno je prenehanje s posli v disciplini Plemenitega.”

“Potem poslušaj, gospodar, in bodi pozoren, kaj bom rekel.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Potaliya. Blaženi je rekel:

4. “Gospodar, osem stvari je v disciplini Plemenitega, ki vodijo do prenehanja s posli. Katerih osem? S podporo ne-ubijanja živih bitij, je ubijanje živih bitij potrebno opustiti. S podporo jemanja samo tega kar je dano, je jemanje tega kar ni dano potrebno opustiti. S podporo resnicoljubnega govora, je lažnivi govor potrebno opustiti. S podporo ne-zlonamernega govora, je zlonamerni govor potrebno opustiti. S podporo opustitve plenilskega pohlepa, je plenilski pohlep potrebno opustiti. S podporo opustitve zlobnega zmerjanja, je zlobno zmerjanje potrebno opustiti. S podporo opustitve bolečega obupa, je boleči obup potrebno opustiti. S podporo ne-arogance, je aroganco potrebno opustiti. To je osem stvari, ki so na kratko navedene, ne da bi bile natančno razložene, kar vodi do prenehanja s posli v disciplini Plemenitega.”

5. “Častiti gospod, bilo bi dobro, če bi mi iz sočutja Blaženi razložil v podrobnostih teh osem stvari, ki vodijo so prenehanja s posli v disciplini Plemenitega, ki so bile na kratko navedene, ne da bi bile natančno razložene.”

“Potem poslušaj, gospodar, in bodi pozoren, kaj bom rekel.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Potaliya. Blaženi je rekel:

6. “‘S podporo ne-ubijanja živih bitij, je ubijanje živih bitij potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Plemeniti učenec meni: ‘Jaz prakticiram pot opuščanja in prenehanja te ovire, zaradi katere bi lahko ubil živa bitja. Če bi ubil živa bitja, bi krivil sebe za to dejanje; modri, ko bi to preiskal, bi me grajal za moje dejanje; in ob razpadu telesa, po smrti, bi zaradi ubijanja živih bitij lahko pričakoval nesrečen kraj. Toda to ubijanje živih bitij je samo po sebi ovira in zapreka. In medtem, ko lahko vplivi, neprijetnosti in vročica nastanejo skozi ubijanje živih bitij, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v teh, ki se vzdržijo ubijanja živih bitij.’ Tako je z ozirom na to bilo rečeno: ‘S podporo ne-ubijanju živih bitij, mora biti ubijanje živih bitij opuščeno.’

7. ‘S podporo jemanja samo tega, kar je dano, je jemanja tega. kar ni dano, potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

8. ‘S podporo resnicoljubnega govora, je lažnivi govor potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

9. ‘S podporo ne-zlonamernega govora, je zlonamerni govor potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

10. ‘S podporo ne-plenilskega pohlepa, je plenilski pohlep potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

11. ‘S podporo ne-zlobnega zmerjanja, je zlobno zmerjanje potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

12. ‘S podporo ne-bolečega obupa, je boleč obup potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

13. ‘S podporo ne-arogance, je aroganco potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno. In z ozirom na kaj je bilo to rečeno? Plemeniti učenec meni: ‘Jaz prakticiram pot opuščanja in prenehanja teh ovir, zaradi katerih sem lahko aroganten. Če bi bil aroganten, bi krivil sebe za to; modri, ko bi to preiskal, bi me grajal za moje dejanje; in ob razpadu telesa, po smrti, bi zaradi arogance lahko pričakoval nesrečni kraj. Toda ta aroganca je sama po sebi ovira in zapreka. In medtem ko vplivi, neprijetnosti in vročica lahko nastanejo skozi aroganco, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki ni aroganten.’ Tako je z ozirom na to, bilo rečeno: ‘S podporo ne-arogance, mora biti aroganca opuščena.’

14. Teh osem stvari, ki vodijo do prenehanja s posli v disciplini Plemenitega, je bilo sedaj natančno podano. Toda prenehanje s posli v disciplini Plemenitega, do sedaj še ni bilo doseženo v celoti in v vseh pogledih.”

“Častiti gospod, kako je prenehanje s posli v disciplini Plemenitega doseženo v celoti in v vseh pogledih? Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi me Blaženi učil Dhammo, in mi prikazal, kako je prenehanje s posli v disciplini Plemenitega doseženo v celoti in v vseh pogledih.”

“Potem poslušaj, gospodar, in bodi pozoren, kaj bom rekel.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Potaliya. Blaženi je rekel:

15. “Gospodar, zamisli si, da pes, prevzet z lakoto in slabostjo, čaka ob mesnici. Potem bi mesar ali njegov pomočnik prišel ven z okostjem kosti brez mesa, pomazanem s krvjo in ga vrgel psu. Kaj misliš, gospodar? Bi se ta pes znebil svoje lakote in slabosti z glodanjem takega okostja kosti brez mesa, pomazanega s krvjo?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker je bilo to okostje, ki ga sestavljajo samo kosti, brez mesa, pomazane s krvjo. Na koncu bi bil ta pes utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec meni: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal z okostjem; oni zagotavljajo veliko trpljenja in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to tako, kot v resnici je, s pravilno modrostjo, se izogne mirnodušnosti, ki je razlikovalna, temelji na različnosti in razvije mirnodušnost, ki je poenotena, temelji na enotnosti, kjer oklepanje na materialne stvari tega sveta popolnoma preneha brez ostanka.

16. Gospodar, zamisli si jastreba, čapljo ali sokola, ki je zgrabil košček mesa in poletel, potem pa vzletijo jastrebi, čaplje in sokoli in ga kljuvajo in ščipajo. Kaj misliš, gospodar? Če ta jastreb, čaplja ali sokol ne spusti tega koščka mesa, ali se ne bo izpostavil smrti ali smrtnemu trpljenju zaradi tega?”

“Da, častiti gospod.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec meni: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s koščkom mesa; oni zagotavljajo veliko trpljenja in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to tako, kot v resnici je, s pravilno modrostjo … oklepanje na materialne stvari tega sveta popolnoma preneha brez ostanka.

17. Gospodar, zamisli si, da človek vzame plamenečo travno baklo in odide proti vetru. Kaj misliš, gospodar? Če ta mož ne bo hitro opustil te plameneče travne bakle, ali ne bi ta plameneča travna bakla ožgala njegove roke ali nekega drugega dela telesa, tako da se lahko izpostavi smrti ali smrtnemu trpljenju zaradi tega?”

“Da, častiti gospod.”

“Tako tudi, gospodar plemeniti učenec meni: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s travnato baklo; oni zagotavljajo veliko trpljenja in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to tako, kot v resnici je, s pravilno modrostjo … oklepanje na materialne stvari tega sveta popolnoma preneha brez ostanka.

18. Gospodar, zamisli si oglarsko jamo, globljo od višine človeka, polno žarečega oglja, brez plamena ali dima. Potem pride človek, ki hoče živeti in ne umreti, ki hoče užitek in odmaknjenost od bolečine, pa ga dva močna moža z obema rokama zgrabita in ga povlečeta proti tej oglarski jami. Kaj misliš, gospodar? Ali bo mož zvil svoje telo tako ali drugače?”

“Da, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker ta mož ve, da če pade v to oglarsko jamo, se bo izpostavil smrti ali smrtnemu trpljenju zaradi tega.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec meni: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal z oglarsko jamo; oni zagotavljajo veliko trpljenja in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to tako, kot v resnici je, s pravilno modrostjo … oklepanje na materialne stvari tega sveta popolnoma preneha brez ostanka.

19. Gospodar, zamisli si človeka, ki sanja o ljubkih parkih, ljubkih gozdičkih, ljubkih tratah, in ljubkih jezerih, in ko hodi, ne vidi ničesar od tega. Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec meni: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s sanjami; oni zagotavljajo veliko trpljenja in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to tako, kot v resnici je, s pravilno modrostjo … oklepanje na materialne stvari tega sveta popolnoma preneha brez ostanka.

20. Gospodar, zamisli si, da si je človek izposodil stvari – razkošno kočijo in fine dragocene uhane – in s temi sposojenimi stvarmi odšel na tržnico. Ljudje, ki bi ga videli, bi rekli: ‘Gospodje, tam je bogati človek! Tako bogati človek uživa v svojem bogastvu!’ Potem bi lastniki, kadarkoli bi ga zagledali, vzeli nazaj svoje stvari. Kaj misliš, gospodar? Bi bilo to dovolj za tega človeka, da postane potrt?”

“Da, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker so mu lastniki vzeli nazaj njihove stvari.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec meni: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s sposojenimi stvarmi; oni zagotavljajo veliko trpljenja in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to tako, kot v resnici je, s pravilno modrostjo … oklepanje na materialne stvari tega sveta popolnoma preneha brez ostanka.

21. Gospodar, zamisli si, da je nedaleč od neke vasi ali mesta gosti gaj, v katerem je drevo, polno sadja, vendar noben njegov sadež ni padel na tla. Potem je prišel človek, ki je potreboval sadje, iskal sadje, taval v iskanju sadja, in je prišel v gaj in videl drevo polno sadja. Pomislil je: ‘To drevo je polno sadja, toda noben njegov sadež ni padel na tla. Vem kako splezati na drevo, torej, naj splezam na drevo, se najem sadja kolikor hočem in si napolnim torbo.’ In tako je naredil. Potem je prišel drugi človek, ki je potreboval sadje, iskal sadje, taval v iskanju sadja, in je imel ostro sekiro, in je tudi on prišel v gaj in videl drevo polno sadja. Pomislil je: ‘To drevo je polno sadja, toda noben njegov sadež ni padel na tla. Jaz ne znam plezati na drevo, zato naj posekam drevo pri njegovem vznožju, se najem sadja koliko hočem in napolnim svojo torbo.’ In tako je naredil. Kaj misliš, gospodar? Če ta prvi človek, ki je splezal na drevo ne bi hitro prišel z drevesa, ko je drevo padlo, ali si ne bi zlomil svojih rok ali svojih nog ali nekega drugega dela svojega telesa, tako, da bi se lahko izpostavil smrti ali smrtnemu trpljenju zaradi tega?”

“Da, častiti gospod.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec meni: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s sadnim drevesom; oni zagotavljajo veliko trpljenja in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to tako, kot v resnici je, s pravilno modrostjo, se izogne mirnodušnosti, ki je razlikovalna, temelji na različnosti in razvije mirnodušnost, ki je poenotena, temelji na enotnosti, kjer oklepanje na materialne stvari tega sveta popolnoma preneha brez ostanka.

22. Na osnovi te iste vrhunske pozornosti, katere čistost je zaradi mirnodušnosti, se ta plemeniti učenec spomni svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

23. Na osnovi te iste vrhunske pozornosti, katere čistost je zaradi mirnodušnosti, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, ta plemeniti učenec vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji.

24. Na osnovi te iste vrhunske pozornosti, katere čistost je zaradi mirnodušnosti, s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem, ta plemeniti učenec tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi uma in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov.

25. Na tej točki, gospodar, je bilo prenehanje s posli v disciplini Plemenitega doseženo v celoti in na vse načine. Kaj misliš, gospodar? Ali vidiš v sebi kakršnokoli prenehanje s posli, kakor je to prenehanje s posli v disciplini Plemenitega, ko je to  doseženo v celoti in na vse načine?”

“Častiti gospod, kdo sem jaz, da bi imel kakršnokoli prenehanje s posli v celoti in na vse načine, kot je to v disciplini Plemenitega? Jaz sem resnično daleč, častiti gospod, od takega prenehanja s posli v disciplini Plemenitega, ko je bilo doseženo v celoti in na vse načine. Ker, častiti gospod, čeprav popotniki drugih sekt niso popolni, si mi zamišljamo, da so popolni; čeprav oni niso popolni, jih hranimo s hrano popolnih; čeprav oni niso popolni, jih postavimo na prostor popolnih. Toda, čeprav menihi so popolni, si zamišljamo, da niso popolni; čeprav oni so popolni, jih hranimo s hrano teh, ki niso popolni; čeprav oni so popolni, jih postavimo na prostor teh, ki niso popolni. Toda sedaj, častiti gospod, ker popotniki drugih sekt niso popolni, bomo razumeli, da oni niso popolni; ker oni niso popolni, jih bomo hranili s hrano teh, ki niso popolni; ker oni niso popolni, jih bomo postavili na mesto teh, ki niso popolni. Toda, ker menihi so popolni, bomo razumeli, da oni so popolni; ker oni so popolni, jih bomo hranili s hrano popolnih; ker so popolni, jih bomo postavili na mesto teh, ki so popolni. Častiti gospod, Blaženi je navdihnil v meni ljubezen do samotarjev, zaupanje v samotarje, spoštovanje do samotarjev.

26. “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naj si me mojster Gotama zapomni kot laičnega sledilca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)