(MN 56) Upāli Sutta - Upāliju
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Nālandi, v Pāvārikovem gozdičku mangov.
2. Takrat se je džainist Nātaputta zadrževal pri Nāḷandi z veliko skupnostjo džainistov. Ko je džainist [imenovan] Dīgha Tapassī[1] pešačil po miloščino v Nāḷandi in se vrnil, po njegovem kosilu, je odšel do Pāvārikovega gozdička mangov, da se sreča z Blaženim. Z njim je izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil ob stran. Ko je tam stal, mu je Blaženi rekel: “Tam so sedeži, Tapassī, sedi, če želiš.”
(UMSKO, GOVORNO IN TELESNO DEJANJE)
3. Ko je bilo to rečeno, je Dīgha Tapassī zavzel nizki sedež in sedel ob stran. Blaženi ga je vprašal: “Tapassī, koliko vrst dejanj džainist Nātaputta opiše za izvajanje zlega dejanja, za storitev zlega dejanja?”
“Prijatelj Gotama, džainist Nātaputta ni navajen, da bi uporabil opis ‘dejanje, dejanje’. Džainist Nātaputta je navajen uporabljati opis ‘palica, palica.’”[2]
“Potem, Tapassī, koliko vrst palic džainist Nātaputta opiše za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja?”
“Prijatelj Gotama, džainist Nātaputta opiše tri vrste palic za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja, to je, telesno palico, govorno palico in umsko palico.”
“Kako potem, Tapassī, je telesna palica ena, govorna palica druga in umska palica tretja?”
“Telesna palica je ena, prijatelj Gotama, govorna palica je druga in umska palica je tretja.”
“Od teh treh vrst palic, Tapassī, tako analiziranih in razlikovanih, katero vrsto palice džainist Nātaputta opisuje kot najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja: telesno palico ali govorno palico ali umsko palico?”
“Od teh treh vrst palic, prijatelj Gotama, tako analiziranih in razlikovanih, džainist Nātaputta opiše telesno palico kot najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja, in ne toliko govorno palico in umsko palico.”
“Ali praviš telesno palico, Tapassī?”
“Jaz pravim telesno palico, prijatelj Gotama.”
“Ali praviš telesno palico, Tapassī?”
“Jaz pravim telesno palico, prijatelj Gotama.”
“Ali praviš telesno palico, Tapassī?”
“Jaz pravim telesno palico, prijatelj Gotama.”
Tako je Blaženi naredil, da je džainist Dīgha Tapassī trikrat vztrajal v svoji izjavi.
4. Potem je džainist Dīgha Tapassī vprašal Blaženega:
“In ti, prijatelj Gotama, katero vrsto palice opišeš za izvajanje zlega dela, za storitev zlega dejanja?”
“Tapassī, Tathāgata ni navajen uporabiti opis ‘palica, palica’. Tathāgata je navajen uporabiti opis ‘dejanje, dejanje.’”
“Prijatelj Gotama, koliko vrst dejanj ti opišeš za izvedbo zlega dela, za storitev zlega dejanja?”
“Tapassī, jaz opišem tri vrste dejanj za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja: to je, telesno dejanje, govorno dejanje in umsko dejanje.”
“Kako potem, prijatelj Gotama, je telesno dejanje eno, govorno dejanje drugo in umsko dejanje tretje?”
“Telesno dejanje je eno, Tapassī, govorno dejanje je drugo in umsko dejanje tretje.”
“Od teh treh vrst dejanj, prijatelj Gotama, tako analiziranih in razlikovanih, katero vrsto dejanja opisuješ kot najbolj graje vredno za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja: telesno dejanje ali govorno dejanje ali umsko dejanje?”
“Od teh treh vrst dejanja, Tapassī, tako analiziranih in razlikovanih, jaz opisujem umsko dejanje kot najbolj graje vredno za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja in ne tako močno telesno dejanje in govorno dejanje.”
“Ali praviš umsko dejanje, prijatelj Gotama?”
“Jaz pravim umsko dejanje, Tapassī.”
“Ali praviš umsko dejanje, prijatelj Gotama?”
“Jaz pravim umsko dejanje, Tapassī.”
“Ali praviš umsko dejanje, prijatelj Gotama?”
“Jaz pravim umsko dejanje, Tapassī.”
Tako je džainist Dīgha Tapassī naredil, da je Blaženi trikrat vztrajal v svoji izjavi. Potem se je dvignil iz svojega sedeža in odšel do džainista Nātaputte.
5. Takrat je džainist Nātaputta sedel skupaj z zelo veliko skupnostjo laikov iz Balaka. Najbolj pomemben med njimi je bil Upāli. Džainist Nātaputta je videl džainista Dīgha Tapassīja prihajati v daljavi in ga je vprašal: “Od kod prihajaš sredi dneva, Tapassī?”
“Prihajam od asketa Gotame, častiti gospod.”
“Ali si govoril z asketom Gotamo, Tapassī?”
“Da, imel sem pogovor z asketom Gotamo, častiti gospod.”
“O čem sta se pogovarjala, Tapassī?”
Potem je džainist Dīgha Tapassī posredoval džainistu Nātaputti svoj celoten razgovor z Blaženim.
6. Ko je bilo to povedano, mu je džainist Nātaputta rekel: “Dobro, dobro, Tapassī! Džainist Dīgha Tapassī je odgovoril asketu Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj pomeni banalna umska palica v primerjavi z veliko telesno palico? Nasprotno, telesna palica je najbolj graje vredna za izvajanje zlega dejanja, za storitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in umska palica.”
(PREOBRAZBA UPᾹLIJA)
7. Ko je bilo to povedano, je gospodar Upāli rekel džainistu Nātaputti: “Dobro, dobro, častiti gospod Dīgha Tapassī! Častiti Tapassī je odgovoril asketu Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj je banalna umska palica v primerjavi z veliko telesno palico? Nasprotno, telesna palica je najbolj graje vredna za izvajanje zlega dejanja, za storitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in umska palica. Sedaj, častiti gospod, bom šel in ovrgel nauk asketa Gotame na osnovi te izjave. Če asket Gotama vztraja pred mano glede stvari, do katerih ga je častiti Dīgha Tapassī pripravil da vztraja, potem kakor[3] močan mož trdo zgrabi kosmatega ovna za dlake in ga povleče sem in tja in ga povleče naokoli, bom v debati potegnil asketa Gotamo sem in tja in naokoli. Prav tako kot močan mož, ki vari pivo, s silo vrže veliko pivsko sito v globoko cisterno, ga prime za vogale ter ga povleče sem in tja in naokoli, bom tudi jaz v debati asketa Gotamo potegnil sem in tja in naokoli. Prav tako kot ta močan delavec prime cedilo na vogalih in ga strese dol in gor in ga obrne naokoli, bom tudi jaz v debati stresel asketa Gotamo dol in gor in ga obrnil naokoli. In prav tako kot se šestdeset let star slon potopi v globok ribnik in se zabava v neke vrste igri pranja konoplje, se bom tudi jaz zabaval v igri pranja konoplje z asketom Gotamo. Častiti gospod, šel bom in ovrgel nauk asketa Gotame na osnovi te izjave.”
“Pojdi, gospodar, ovrzi nauk asketa Gotame na osnovi te izjave. Ker ali bom jaz ovrgel nauk asketa Gotame ali bo to džainist Dīgha Tapassī ali ti sam.”
8. Ko je bilo to rečeno je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj gospodar Upāli [poskusi] ovreči nauk asketa Gotame. Ker asket Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero spreobrne učence drugih verskih šol.”
“To je nemogoče, Tapassī, to se ne da narediti, da bi gospodar Upāli prestopil med učence asketa Gotame. Mogoče je, lahko se zgodi, da bi asket Gotama prestopil med učence gospodarja Upālija. Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk asketa Gotame. Ker ali bom jaz ovrgel nauk asketa Gotame ali bo to džainist Dīgha Tapassī ali ti sam.”
V drugo … V tretje je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj gospodar Upāli [poskusi] ovreči nauk asketa Gotame. Ker asket Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero spreobrne učence drugih verskih šol.”
“To je nemogoče, Tapassī, to se ne da narediti, da bi gospodar Upāli prestopil med učence asketa Gotame. Mogoče je, lahko se zgodi, da bi asket Gotama prestopil med učence gospodarja Upālija. Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk asketa Gotame. Ker ali bom jaz ovrgel nauk asketa Gotame ali bo to džainist Dīgha Tapassī ali ti sam.”
9. “Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Upāli in se dvignil iz svojega sedeža in ko je izkazal spoštovanje džainistu Nātaputti, ga je ob njegovi desni strani obšel in odšel do Blaženega v Pāvārikov gozdiček mangov. Ko se je tam poklonil Blaženemu, je sedel ob stran in vprašal Blaženega: “Častiti gospod, ali ni prišel sem džainist Dīgha Tapassī?”
“Džainist Dīgha Tapassī je prišel, gospodar.”
“Častiti gospod, ali ste imeli pogovor z njim?”
“Imel sem pogovor z njim, gospodar.”
“Kakšen je bil pogovor z njim, častiti gospod?”
Potem je Blaženi posredoval gospodarju Upāliju svoj celoten razgovor z džainistom Dīgha Tapassījem.
10. Ko je bilo to rečeno je gospodar Upāli rekel Blaženemu: “Dobro, dobro, častiti gospod, glede Tapassīja! Džainist Dīgha Tapassī je odgovoril asketu Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj je banalna umska palica v primerjavi z veliko telesno palico? Nasprotno, telesna palica je najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in umska palica.”
“Gospodar, če boš debatiral na osnovi resnice, lahko imava razgovor o tem.”
“Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.”
11. “Kaj misliš, gospodar? Nek džainist je lahko prizadet, trpi in je hudo bolan [z boleznijo, ki zahteva zdravljenje s hladno vodo, kar njegove zaobljube prepovedujejo] in morda zavrne hladno vodo [čeprav hrepeni po njej] in uporabi samo [dovoljeno] vročo vodo [in se tako drži svojih zaobljub]. Ker ne dobi hladne vode, lahko umre. Sedaj, gospodar, kje bi opisal džainist Nātaputta, da bo njegovo ponovno rojstvo?”
“Častiti gospod, obstajajo božanstva z imenom ‘umsko-vezani’. On bi bil ponovno rojen tam. Zakaj je tako? Ker ko je umrl, je bil še vedno vezan [s predpostavko] v umu.”[4]
“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel potem, se ne sklada s tem, kar si rekel prej, niti se to, kar si rekel prej, sklada s tem, kar si rekel potem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”
“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna palica najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in umska palica.”
12. “Kaj misliš, gospodar? Nek džainist je lahko ukročen s štirimi uzdami – obrzdan z vsemi uzdami, pripet z vsemi uzdami, očiščen z vsemi uzdami in je lastnik vseh uzd – in ko gre naprej in se vrača, povzroča uničenje veliko malih živih bitij. Kakšen rezultat opiše džainist Nātaputta zanj?”
“Častiti gospod, džainist Nātaputta ne opiše, da je tisto, kar ni izvedeno z namenom, zelo vredno graje.”
“Toda, če nekdo to dela z namenom, gospodar?”
“Potem je zelo vredno graje, častiti gospod.”
“Toda, pod katero [od treh palic] džainist Nātaputta opiše namen, gospodar?”
“Pod umsko palico, častiti gospod.”
“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel potem, se ne sklada s tem, kar si rekel prej, niti se to, kar si rekel prej, sklada s tem, kar si rekel potem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”
“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna palica najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in umska palica.”
13. “Kaj misliš, gospodar? Je to mesto Nāḷandā uspešno in cvetoče, je gosto naseljeno in nabito polno ljudi?”
“Da, častiti gospod, je.”
“Kaj misliš, gospodar? Predpostavimo, da pride mož in vihti meč in takole govori: ‘V trenutku, ali kot bi mignil, bom spremenil vsa živa bitja v tem mestu Nāḷandā v gomilo mesa, v kup mesa.’ Kaj misliš, gospodar, bi bil ta mož to sposoben storiti?”
“Častiti gospod, deset, dvajset, trideset, štirideset ali celo petdeset mož tega ne bi bilo sposobno storiti, da bi spremenili vsa živa bitja v trenutku, ali kot bi mignil, v tem mestu Nāḷandā v gomilo mesa, torej kaj šteje en sam nepomemben človek?”
“Kaj misliš, gospodar? Predpostavimo, da nek asket ali brahman pride sem in ima neobičajno moč in je dosegel mojstrstvo v umu in takole govori: ‘Jaz bom zdrobil to mesto Nāḷandā v prah z enim umskim dejanjem sovraštva.’ Kaj misliš, gospodar, bi bil ta asket ali brahman sposoben to storiti?”
“Častiti gospod, takšen asket ali brahman, ki ima neobičajno moč in je dosegel mojstrstvo uma, bi bil sposoben zdrobiti deset, dvajset, trideset, štirideset ali celo petdeset Nāḷand v prah z enim umskim dejanjem sovraštva, torej kaj šteje ena sama nepomembna Nāḷandā?”
“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel potem, se ne sklada s tem, kar si rekel prej, niti se to, kar si rekel prej, sklada s tem, kar si rekel potem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”
“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna palica najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za storitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in umska palica.”
14. “Kaj misliš, gospodar? Ali si slišal, kako so nastali gozdovi Daṇḍaka, Kālinga, Medžha in Mātanga?” - “Da, častiti gospod.” - “Ker si slišal povej, kako so nastali gozdovi?” - “Častiti gospod, slišal sem, da so nastali gozdovi z umskim dejanjem sovraštva do modrijanov.”
“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel potem, se ne sklada s tem, kar si rekel prej, niti se to, kar si rekel prej, sklada s tem, kar si rekel potem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”
15. “Častiti gospod, jaz sem bil zadovoljen in vesel že s prvo prispodobo Blaženega. Kljub temu sem nasprotoval Blaženemu, ker sem želel slišati od Blaženega različne rešitve problema. Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Blaženi je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, kot da bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Častiti gospod, jaz grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”
16. “Raziskujte temeljito, gospodar. Dobro je za tako zelo znane ljudi kot ste vi, da raziskujete temeljito.”
“Častiti gospod, jaz sem še bolj zadovoljen in razveseljen z Blaženim, ker mi je to povedal. Če bi me učitelji drugih sekt pridobili za njihovega učenca, bi nosili transparent po vsej Nāḷandi z oznanilom: ‘Gospodar Upāli je prišel v učenje k nam.’ Toda, nasprotno, Blaženi mi reče: ‘Raziskuj temeljito, gospodar. Dobro je za tako zelo znane ljudi kot ste vi, da raziskujete temeljito.’ Torej, drugič, častiti gospod, grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče do konca življenja.”
17. “Gospodar, tvoja družina je dolgo podpirala džainiste in ti moraš upoštevati, da jim mora biti dana miloščina, ko pridejo.”
“Častiti gospod, jaz sem celo bolj zadovoljen in razveseljen z Blaženim, ker mi je to povedal. Častiti gospod, slišal sem, da je asket Gotama rekel: ‘Darila naj bodo dana le meni, darila naj ne bodo dana drugim. Darila naj bodo dana samo mojim učencem, darila naj ne bodo dana drugim učencem. Samo tisto, kar se daje meni je rodovitno, ne tisto, kar je dano drugim. Samo tisto, kar je dano mojim učencem je zelo rodovitno, ne tisto, kar je dano učencem drugih.’ Toda, nasprotno, Blaženi me spodbuja, da dam darila džainistom. Kakorkoli, mi bomo poznali čas za to, častiti gospod. Torej, tretjič, častiti gospod, grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče do konca življenja.”
18. Potem je Blaženi dal gospodarju Upāliju navodilo, ki se je stopnjevalo, to je, govor o dajanju, govor o kreposti, govor o nebesih. Pojasnil je nevarnost, propadanje in nečistost v užitkih in blagoslov odpovedovanja. Ko je vedel, da je srce gospodarja Upālija pripravljeno, dovzetno, brez ovir, vzneseno in samozavestno, mu je razložil učenje posebno za Buddhe: neprijetnost, njen izvor, prenehanje in pot. Prav tako kot bi se čista tkanina z vsemi odstranjenimi madeži pobarvala enakomerno, se je, ko je gospodar Upāli tam sedel, v njem pojavila brezmadežna brezhibna vizija Dhamme: “Vse kar je predmet nastajanja je predmet prenehanja.” Potem je gospodar Upāli videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumel Dhammo, dognal Dhammo. Prešel je onkraj dvoma, odpravil zmedo, pridobil neustrašnost in postal neodvisen od drugih v učiteljevem nauku. Potem je rekel Blaženemu: “Sedaj, častiti gospod, moramo iti. Mi smo zaposleni in imamo veliko za postoriti.”
“Sedaj je čas, gospodar, da naredite kar mislite, da je prav.”
19. Gospodar Upāli je navdušen in vesel besed Blaženega vstal iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je ob svoji desni zapustil in se vrnil v svojo lastno hišo. Tam je nagovoril vratarja: “Dobri vratar, od danes dalje zapiram svoja vrata za džainiste in džainistke in odpiram svoja vrata za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Če pride katerikoli džainist, mu reci: ‘Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes dalje je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Svoja vrata je zaprl za džainiste in džainistke in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj, prinesli ti jo bodo sem.’”- “Da, častiti gospod,” je odgovoril vratar.
20. Džainist Dīgha Tapassī je slišal: “Gospodar Upāli je postal učenec asketa Gotame.” Odšel je do džainista Nātaputte in mu rekel: “Častiti gospod, slišal sem: ‘Gospodar Upāli je postal učenec asketa Gotame.’”
“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi, da bi gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Mogoče je, lahko se zgodi, da je asket Gotama postal učenec gospodarja Upālija.”
V drugo … V tretje je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, slišal sem: ‘Gospodar Upāli je postal učenec asketa Gotame.’”
“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi … ”
“Častiti gospod, šel bom in ugotovil, če je gospodar Upāli prestopil preko in postal učenec asketa Gotame?”
“Pojdi, Tapassī, in ugotovi, če je prestopil preko in postal učenec asketa Gotame.”
21. Potem je džainist Dīgha Tapassī odšel do hiše gospodarja Upālija. Vratar ga je videl prihajati v daljavi in mu je rekel: “Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes naprej je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Svoja vrata je zaprl džainistom in džainistkam in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj, prinesli ti jo bodo sem.”
“Jaz ne rabim miloščine, prijatelj,” je odgovoril in se obrnil nazaj in odšel do džainista Nātaputte in mu rekel: “Častiti gospod, res je, da je gospodar Upāli prestopil preko in postal učenec asketa Gotame. Častiti gospod, niste se strinjali, ko sem vam rekel: ‘Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj bi gospodar Upāli [poskusil] ovreči nauk asketa Gotame. Ker asket Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero on spreobrne učence drugih verskih šol.’ In sedaj, častiti gospod, tvojega gospodarja Upālija je spreobrnil asket Gotama s svojo čarovnijo spreobračanja!”
“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi, da bi gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Mogoče je, lahko se zgodi, da je asket Gotama postal učenec gospodarja Upālija.”
V drugo … V tretje je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, tudi to je res, da je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame … s svojo čarovnijo spreobračanja!”
“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi … lahko se zgodi, da asket Gotama postane učenec gospodarja Upālija. Sedaj bom šel in ugotovil, če je postal učenec asketa Gotame.”
22. Potem je džainist Nātaputta odšel z veliko skupnostjo džainistov do hiše gospodarja Upālija. Vratar ga je videl prihajati v daljavi in mu je rekel: “Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes naprej je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Svoja vrata je zaprl džainistom in džainistkam in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj, prinesli ti jo bodo sem.”
“Dobri vratar, pojdi h gospodarju Upāliju in mu reci: ‘Častiti gospod, džainist Nātaputta stoji pred zunanjimi vrati z veliko skupnostjo džainistov, želi te videti.’”
“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do gospodarja Upālija in mu rekel: “Častiti gospod, džainist Nātaputta stoji pred zunanjimi vrati z veliko skupnostjo džainistov, želi te videti.”
“V tem primeru, dobri vratar, pripravi sedeže v glavni sprejemni dvorani.”
“Da, častiti gospod,” je odgovoril in ko je pripravil sedeže v glavni sprejemni dvorani, se je vrnil do gospodarja Upālija in mu rekel: “Častiti gospod, sedeži so pripravljeni v glavni sprejemni dvorani. Sedaj je čas, da naredite kar mislite, da je prav.”
23. Gospodar Upāli je odšel do glavne sprejemne dvorane in sedel na najvišji, najboljši, glavni, najbolj odlični sedež. Potem je rekel vratarju: “Sedaj, dobri vratar, pojdi do džainista Nātaputte in mu povej:
‘Častiti gospod, gospodar Upāli pravi: “ Vstopi, častiti gospod, če želiš.””
“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do džainista Nātaputte in mu rekel: “Častiti gospod, gospodar Upāli pravi: ‘Vstopi, častiti gospod, če želiš.’”
Potem je džainist Nātaputta odšel z veliko skupnostjo džainistov do glavne sprejemne dvorane.
24. Ko je gospodar Upāli videl prihajati džainista Nātaputto v daljavi, je običajno šel ven, da ga sreča, odstrani prah z najvišjega, najboljšega, glavnega, najbolj odličnega sedeža z zgornjim oblačilom in ko ga uredi, posede džainista Nātaputto, da ta sede nanj. Toda sedaj, ko je sam sedel na najvišjem, najboljšem glavnem, najbolj odličnem sedežu, je rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, tam so sedeži, sedite, če želite.”
25. Ko je bilo to rečeno, je džainist Nātaputta rekel: “Gospodar, vi ste nori, vi ste slaboumni. Vi ste odšli rekoč: ‘Častiti gospod, jaz bom ovrgel nauk asketa Gotame,’ in ste se vrnili povsem ujeti v ogromno mrežo njegovega nauka. Kot bi človek šel kastrirati nekoga in se bi vrnil sam kastriran, kot bi človek šel izkopati nekomu oči in bi se vrnil z izkopanima obema svojima očesoma, tako ste tudi vi, gospodar, odšli rekoč: ‘Častiti gospod, jaz bom ovrgel nauk asketa Gotame,’ in ste se vrnili ujeti v ogromno mrežo njegovega nauka. Gospodar, vas je spreobrnil asket Gotama s svojo čarovnijo spreobračanja!”
26. “Ugodna je ta čarovnija spreobračanja, častiti gospod, dobra je ta čarovnija spreobračanja! Častiti gospod, če bi bili moji dragi sorodniki spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče mojih dragih sorodnikov za dolgo časa. Če bi bili vsi kšatriji spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče kšatrij za dolgo časa. Če bi bili vsi brahmani … vsi vaišje… vsi šudre spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče šuder za dolgo časa. Če bi svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi bili spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče sveta za dolgo časa. Glede na to, častiti gospod, ti bom podal prispodobo, ker tukaj nekateri modri ljudje razumejo pomen izjave skozi prispodobo.
(PRISPODOBA O OPICI)
27. Častiti gospod, nekoč je živel brahman, ki je bil star, postaran in obtežen z leti in je imel za ženo mlado brahmansko dekle, ki je bila noseča in blizu konca nosečnosti. Ta mu je rekla: ‘Pojdi, brahman, kupi mlado opico na trgu in jo pripelji k meni za igračko mojemu otroku.’ On je odgovoril: ‘Počakaj gospa, dokler ne rodiš otroka. Če nosiš fantka, potem bom šel na trg in kupil mlado moško opico in jo pripeljal k tebi za igračko tvojemu malemu fantku. Vendar, če nosiš punčko, bom šel na trg in kupil mlado žensko opico in jo pripeljal k tebi za igračko tvoji mali punčki.’ V drugo je zahtevala isto zahtevo in dobila isti odgovor. V tretje je zahtevala isto zahtevo. Ker je bilo njegovo srce navezano nanjo z ljubeznijo, je odšel na trg in kupil mlado moško opico, jo prinesel nazaj in ji rekel: ‘Kupil sem to mlado moško opico na trgu in jo prinesel nazaj k tebi za igračko tvojemu otroku.’ Ona mu je rekla: ‘Pojdi, brahman, vzemi to mlado moško opico in jo odnesi do Rattapāṇija, sina barvarja, in mu reci: “Dobri Rattapāṇi, jaz hočem to mlado moško opico pobarvano v rumeno barvo, otepeno, polikano in zglajeno po obeh straneh.’” Ker je bilo njegovo srce navezano nanjo z ljubeznijo, je vzel mlado moško opico in jo odnesel do Rattapāṇija, sina barvarja in mu rekel: ‘Dobri Rattapāṇi, jaz hočem to mlado moško opico pobarvano v rumeno barvo, otepeno, polikano in zglajeno po obeh straneh.’ Rattapāṇi, sin barvarja, mu je rekel: ‘Častiti gospod, ta mlada moška opica bo pobarvana, vendar ne bo otepena ali zglajena.’ Tako tudi, častiti gospod, nauk neumnih džainistov bo dal užitek neumnim, in ne modrim in ne bo prestal preizkusa ali bil zglajen.
Potem, častiti gospod, ob drugi priložnosti je ta brahman odnesel par novih oblačil k Rattapāṇiju, sinu barvarja, in mu rekel: ‘Dobri Rattapāṇi, jaz hočem, da ta par oblačil pobarvaš v rumeno, jih otepeš, polikaš in zgladiš po obeh straneh.’ Rattapāṇi, sin barvarja, mu je rekel: ‘Častiti gospod, ta par oblačil bo pobarvan in otepen in zglajen.’ Tako tudi, častiti gospod, nauk tega Blaženega, popolnega in popolno prebujenega, bo dal užitek modrim, in ga ne bo dal neumnim in bo prestal preizkus in zgladitev.”
28. “Gospodar, skupnost in kralj te pozna tako: ‘Gospodar Upāli je učenec džainista Nātaputte.’ Čigav učenec naj bomo mi?”
Ko je bilo to rečeno, je gospodar Upāli vstal s svojega sedeža, si uredil svoje zgornje oblačilo na eno ramo, iztegnil roke v spoštljiv pozdrav v smeri Blaženega in rekel džainistu Nātaputti:
29. “V tem primeru, častiti gospod, poslušaj čigav učenec sem:
(HVALNICA TATHᾹGATI)
On je modrijan, ki je zavrgel blodnje,
opustil divjino srca,[5] je zmagovalec v boju.
Ne pozna tesnobe, je povsem mirnega srca,
dozorel v kreposti, izjemne je modrosti,
je onstran vseh skušnjav, brez madeža:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Brez zmedenosti, biva zadovoljen,
odrinil posvetne je dobitke, je posoda radosti.
Človeško bitje, ki je opravilo dolžnost asketa,
človek, ki nosi svoje zadnje telo,
je absolutno edinstven in brez madeža:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Je brez dvoma in vešč,
kroti druge in je odličen vodja.
Nihče ne more preseči njegovih blestečih kvalitet.
Ne okleva, je razsvetljevalec,
pretrgal je z domišljavostjo, junak:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Vodja črede, ne da se ga izmeriti,
njegove globine so brez dna, dosegel je tišino.[6]
Omogoča varnost, imetnik vednosti,
on je v Dhammi, notranje obvladan,
premagal vezanosti, osvobojen:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Kot neomadeževani slon, ki živi v zakotju,
z vsemi sponami razbitimi, popolnoma osvobojen.
Vešč v razpravah, prežet z modrostjo,
njegova zastava je spuščena,[7] brez strasti,
ukrotil je sebe, nič več se ne množi:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Najboljši od vidcev, brez zavajajočih naklepov,
pridobil je trojno direktno vednost, dosegel svetost.
Njegovo srce je očiščeno, mojster je predavanj,
vedno živi umirjeno in razume vednost,
od vseh darovalcev prvi, on vedno je sposoben:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Plemeniti, razvit v srcu,
dosegel cilj in razložil je resnico.
Obdarjen s pozornostjo in s predirajočim vpogledom,
ni nagnjen ne naprej in ne nazaj,
brez motenj je, dosegel mojstrstvo:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Hrani se pravilno in biva v meditaciji,
notranje neomadeževan, v čistosti je popoln.
Neodvisen in brez strahu,
živi v odmaknjenosti, doseže vrh,
sam je prečkal onkraj, sedaj nas vodi preko:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Z vrhunsko jasnostjo in veliko vednostjo,
neskončne je modrosti, brez vsakega pohlepa.
Je Tathāgata, je Vzvišen,
neprimerljivi posameznik, ki mu ni enakega,
eustrašen je, strokovnjak v vsem:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.
Pretrgal je z željami in postal Prebujeni,
počistil z vsemi je strastmi, popolnoma neomadeževan.
Najbolj vreden je darov, najmogočnejši je od duhov,
najbolj popoln od posameznikov, je onkraj spoštovanja,
največji v imenitnosti, dosegel je vrhunec slave:
Blaženi je on in jaz njegov učenec.”
30. “Kdaj si skoval to hvalnico asketu Gotami, gospodar?”
“Častiti gospod, predpostavi, da je tam velik kup različnih vrst cvetja in jih pameten cvetličar ali njegov vajenec zveže v večbarvni venec. Tudi Blaženi, častiti gospod, ima veliko hvalevrednih kvalitet, več sto hvalevrednih kvalitet. Kdo, častiti gospod, ne bi hvalil hvale vrednega?”
31. Ker džainist Nātaputta ni bil sposoben prenesti te izkazane časti Blaženemu, mu je takrat in tam brizgnila topla kri iz ust.
[1] To pomeni “Visoki asket,” in je ime, ki mu je bilo dano zaradi njegove višine.
[2] Daṇḍa, originalno palica, kol, pridobi pomen palice kot sredstva za kaznovanje in nato pomeni kazen ali kaznovanje samo, tudi brez sklicevanja na sredstvo.
[3] Kot pri MN 35:5.
[4] Džainistom ni dovoljeno uporabljati hladne vode, ker menijo, da vsebuje živa bitja. S svojim telesnim in govornim odporom do hladne vode, on vzdržuje svojo telesno in govorne držo, toda če hrepeni po hladni vodi, je njegova umska drža nečista in tako se ponovno rodi med “umsko-vezanimi božanstvi” (manosatta deva).
[5] Glej MN 16:3-7.
[6] “Tišina” je modrost, v zvezi z muni - modrijanom.
[7] “Zastava” je domišljanje “jaz sem.” Glej MN 22:35.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2024