(MN 56) Upāli Sutta - Upāliju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Nālandi v Pāvārikovem gozdičku mangov.

2. Ob tej priložnosti se je džainist Nātaputta[1] zadrževal pri Nāḷandi z veliko skupnostjo džainistov. Ko je džainist [imenovan] Dīgha Tapassī[2] pešačil po miloščino v Nāḷandi in se vrnil, po njegovem kosilu, je odšel do Pāvārikovega gozdička mangov, da se sreča z Blaženim. Z njim je izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran. Ko je tam stal, mu je Blaženi rekel: “Tam so sedeži, Tapassī, sedi, če želiš.”

(MISELNO, GOVORNO IN TELESNO DEJANJE)

3. Ko je bilo to rečeno, je Dīgha Tapassī zavzel nizki sedež in sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Tapassī, koliko vrst dejanj džainist Nātaputta opiše za izvajanje zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Prijatelj Gotama, džainist Nātaputta ni navajen, da bi uporabil opis ‘dejanje, dejanje’; džainist Nātaputta je navajen uporabljati opis ‘palica, palica.’”[3]

“Potem, Tapassī, koliko vrst palic džainist Nātaputta opiše za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Prijatelj Gotama, džainist Nātaputta opiše tri vrste palic za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja; to je, telesno palico, govorno palico in miselno palico.”

“Kako potem, Tapassī, je telesna palica ena, govorna palica druga in miselna palica je še druga?”

“Telesna palica je ena, prijatelj Gotama, govorna palica je druga in miselna palica je še druga.”

“Od teh treh vrst palic, Tapassī, tako analiziranih in razlikovanih, katero vrsto palice džainist Nātaputta opisuje kot najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja: telesno palico ali govorno palico ali miselno palico?”

“Od teh treh vrst palic, prijatelj Gotama, tako analiziranih in razlikovanih, džainist Nātaputta opiše telesno palico kot najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja, in ne toliko govorno palico in miselno palico.”

“Ali praviš telesna palica, Tapassī?”

“Jaz pravim telesna palica, prijatelj Gotama.”

“Ali praviš telesna palica, Tapassī?”

“Jaz pravim telesna palica, prijatelj Gotama.”

“Ali praviš telesna palica, Tapassī?”

“Jaz pravim telesna palica, prijatelj Gotama.”

Tako je Blaženi naredil, da je džainist Dīgha Tapassī trikrat vztrajal v svoji izjavi.

4. Potem je džainist Dīgha Tapassī vprašal Blaženega:

“In ti, prijatelj Gotama, katero vrsto palice opišeš za izvajanje zlega dela, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Tapassī, Tathāgata ni navajen uporabiti opis ‘palica, palica’; Tathāgata je navajen uporabiti opis ‘dejanje, dejanje.’”

“Toda, prijatelj Gotama, koliko vrst dejanj ti opišeš za izvedbo zlega dela, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Tapassī, jaz opišem tri vrste dejanj za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja: to je, telesno dejanje, govorno dejanje in miselno dejanje.”

“Kako potem, prijatelj Gotama, je telesno dejanje eno, govorno dejanje drugo in miselno dejanje še drugo?”

“Telesno dejanje je eno, Tapassī, govorno dejanje je drugo in miselno dejanje še drugo.”

“Od teh treh vrst dejanj, prijatelj Gotama, tako analiziranih in razlikovanih, katero vrsto dejanja opisuješ kot najbolj graje vrednega za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja: telesno dejanje ali govorno dejanje ali miselno dejanje?”

“Od teh treh vrst dejanja, Tapassī, tako analiziranih in razlikovanih, jaz opisujem miselno dejanje kot najbolj graje vrednega za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno telesno dejanje in govorno dejanje.”[4]

“Ali praviš miselno dejanje, prijatelj Gotama?”

“Jaz pravim miselno dejanje, Tapassī.”

“Ali praviš miselno dejanje, prijatelj Gotama?”

“Jaz pravim miselno dejanje, Tapassī.”

“Ali praviš miselno dejanje, prijatelj Gotama?”

“Jaz pravim miselno dejanje, Tapassī.”

Tako je džainist Dīgha Tapassī naredil, da je Blaženi trikrat vztrajal v svoji izjavi. Potem se je dvignil iz svojega sedeža in odšel do džainista Nātaputte.

5. Ob tej priložnosti je džainist Nātaputta sedel skupaj z zelo veliko skupnostjo laikov iz Balaka in najbolj pomemben med njimi je bil Upāli. Džainist Nātaputta je videl džainista Dīgha Tapassīja prihajati v daljavi in ga je vprašal: “Od kod prihajaš sredi dneva, Tapassī?”

“Prihajam od asketa Gotame, častiti gospod.”

“Ali si govoril z asketom Gotamo, Tapassī?”

“Da, imel sem pogovor z asketom Gotamo, častiti gospod.”

“O čem sta se pogovarjala, Tapassī?”

Potem je džainist Dīgha Tapassī posredoval džainistu Nātaputti svoj celoten razgovor z Blaženim.

6. Ko je bilo to povedano, mu je džainist Nātaputta rekel: “Dobro, dobro, Tapassī! Džainist Dīgha Tapassī je odgovoril asketu Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj pomeni banalna miselna palica v primerjavi z veliko telesno palico? Nasprotno, telesna palica je najbolj graje vredna za izvajanje zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in miselna palica.”

(PREOBRAZBA UPLIJA)

7. Ko je bilo to povedano, je gospodar Upāli rekel džainistu Nātaputti: “Dobro, dobro, častiti gospod Dīgha Tapassī! Častiti Tapassī je odgovoril asketu Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj je banalna miselna palica v primerjavi z veliko telesno palico? Nasprotno, telesna palica je najbolj graje vredna za izvajanje zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in miselna palica. Sedaj, častiti gospod, bom šel in ovrgel nauk asketa Gotame na osnovi te izjave. Če asket Gotama vztraja pred mano glede stvari, do katerih ga je častiti Dīgha Tapassī pripravil da vztraja, potem kakor[5] močan mož trdo zgrabi kosmatega ovna za dlake in ga povleče sem in tja in ga povleče naokoli, bom v debati potegnil asketa Gotamo sem in tja in naokoli. Prav tako kot močan mož, ki vari pivo, s silo vrže veliko pivsko sito v globoko cisterno z vodo, ga prime za vogale ter ga povleče sem in tja in naokoli, bom tudi jaz v debati asketa Gotamo potegnil sem in tja in naokoli. Prav tako kot ta močan delavec prime cedilo na vogalih in ga strese dol in gor in ga obrne naokoli, bom tudi jaz v debati stresel asketa Gotamo dol in gor in ga obrnil naokoli. In prav tako kot se šestdeset let star slon lahko potopi v globok ribnik in uživa pri igri pranja konoplje, bom tudi jaz užival v igranju pranja konoplje z asketom Gotamo. Častiti gospod, šel bom in ovrgel nauk asketa Gotame na osnovi te izjave.”

“Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk asketa Gotame na osnovi te izjave. Ker ali bom sam ovrgel nauk asketa Gotame ali bo to džainist Dīgha Tapassī ali ti sam.”

8. Ko je bilo to rečeno je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj bi gospodar Upāli [poskusil] ovreči nauk asketa Gotame. Ker asket Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero on spreobrne učence drugih verskih šol.”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne da narediti, da bi gospodar Upāli šel preko, med učence asketa Gotame; toda je mogoče, lahko se zgodi, da bi šel asket Gotama preko, med učence gospodarja Upālija. Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk asketa Gotame. Ker ali bom sam ovrgel nauk asketa Gotame ali bo to džainist Dīgha Tapassī ali ti sam.”

V drugo … V tretje je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj bi gospodar Upāli [poskusil] ovreči nauk asketa Gotame. Ker asket Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero on spreobrne učence drugih verskih šol.”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne da narediti, da bi gospodar Upāli šel preko, med učence asketa Gotame; toda je mogoče, lahko se zgodi, da bi šel asket Gotama preko, med učence gospodarja Upālija. Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk asketa Gotame. Ker ali bom sam ovrgel nauk asketa Gotame ali bo to džainist Dīgha Tapassī ali ti sam.”

9. “Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Upāli in se dvignil iz svojega sedeža in ko je izkazal spoštovanje džainistu Nātaputti, ga je ob njegovi desni strani obšel in odšel do Blaženega v Pāvārikovem gozdičku mangov. Ko se je tam poklonil Blaženemu, je sedel na stran in vprašal Blaženega: “Častiti gospod, ali ni džainist Dīgha Tapassī prišel sem?”

“Džainist Dīgha Tapassī je prišel, gospodar.”

“Častiti gospod, ali ste imeli pogovor z njim?”

“Imel sem pogovor z njim, gospodar.”

“Kakšen je bil pogovor z njim, častiti gospod?”

Potem je Blaženi posredoval gospodarju Upāliju svoj celoten razgovor z džainistom Dīgha Tapassījem.

10. Ko je bilo to rečeno je gospodar Upāli rekel Blaženemu: “Dobro, dobro, častiti gospod, glede Tapassīja! Džainist Dīgha Tapassī je odgovoril asketu Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj je banalna miselna palica v primerjavi z veliko telesno palico? Nasprotno, telesna palica je najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in miselna palica.”

“Gospodar, če boš debatiral na osnovi resnice, lahko imava razgovor o tem.”

“Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.”

11. “Kaj misliš, gospodar? Neki džainist je lahko prizadet, trpi in je hudo bolan [ z boleznijo, ki zahteva zdravljenje s hladno vodo, kar njegove zaobljube prepovedujejo] in morda zavrne hladno vodo [čeprav miselno hrepeni po njej] in uporabi samo [dovoljeno] vročo vodo [in se tako drži svojih zaobljub]. Ker ne dobi hladne vode, lahko umre. Sedaj, gospodar, kje bi opisal džainist Nātaputta, da bo njegovo ponovno rojstvo?”

“Častiti gospod, obstajajo božanstva z imenom ‘umsko-vezani; on bi bil ponovno rojen tam. Zakaj je tako? Ker, ko je umrl, je bil še vedno vezan [s predpostavko] v umu.”[6]

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna palica najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in miselna palica.”

12. “Kaj misliš, gospodar? Neki džainist je lahko obrzdan s štirimi brzdami – brzdanjem z vsemi brzdami, pripet z vsemi brzdami, očiščen z vsemi brzdami in v lasti vseh brzd – in ko gre naprej in se vrača, povzroča uničenje veliko malih živih bitij. Kakšen rezultat opiše džainist Nātaputta zanj?”

“Častiti gospod, džainist Nātaputta ne opiše, da je tisto kar ni izvedeno s hotenjem, zelo vredno graje.”

“Toda, če nekdo to dela s hotenjem, gospodar?”

“Potem je zelo vredno graje, častiti gospod.”

“Toda, pod katero [od treh palic] džainist Nātaputta opiše hotenje, gospodar?”

“Pod miselno palico, častiti gospod.”[7]

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna palica najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in miselna palica.”

13. “Kaj misliš, gospodar? Je to mesto Nāḷandā uspešno in cvetoče, je gosto naseljeno in nabito polno ljudi?”

“Da, častiti gospod, je.”

“Kaj misliš, gospodar? Predpostavimo, da pride mož in vihti meč in takole govori: ‘V trenutku, kot bi mignil, bom spremenil vsa živa bitja v tem mestu Nāḷandā v gomilo mesa, v kup mesa.’ Kaj misliš, gospodar, bi bil ta mož to sposoben storiti?”

“Častiti gospod, deset, dvajset, trideset, štirideset ali celo petdeset mož tega ne bi bilo sposobno storiti, da bi spremenili vsa živa bitja v tem mestu Nāḷandā v gomilo mesa, v trenutku, ali kot bi mignil, torej kaj šteje en sam nepomemben človek?”

“Kaj misliš, gospodar? Predpostavimo, da nek asket ali brahmin pride sem in ima neobičajno moč in je dosegel mojstrstvo v umu in takole govori: ‘Jaz bom zdrobil to mesto Nāḷandā v prah z enim miselnim dejanjem sovraštva.’ Kaj misliš, gospodar, bi bil ta asket ali brahmin sposoben to storiti?”

“Častiti gospod, takšen asket ali brahmin, ki ima neobičajno moč in je dosegel mojstrstvo uma, bi bil sposoben zdrobiti deset, dvajset, trideset, štirideset ali celo petdeset Nāḷand v prah z enim miselnim dejanjem sovraštva, torej kaj šteje ena sama nepomembna Nāḷandā?”

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna palica najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna palica in miselna palica.”

14. “Kaj misliš, gospodar? Ali si slišal, kako so gozdovi Daṇḍaka, Kālinga, Medždžha in Mātanga postali gozdovi?” - “Da, častiti gospod.” - “Ker si slišal povej, kako so postali gozdovi?” - “Častiti gospod, slišal sem, da so postali gozdovi z dejanjem miselnega sovraštva do modrecev.”

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

15. “Častiti gospod, jaz sem bil zadovoljen in vesel že s prvo prispodobo Blaženega. Kljub temu sem nasprotoval Blaženemu, ker sem želel slišati od Blaženega različne rešitve problema. Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Blaženi je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, kot da bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Častiti gospod, jaz grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

16. “Raziskujte temeljito, gospodar. Dobro je za tako zelo znane ljudi kot ste vi, da raziskujete temeljito.”

“Častiti gospod, jaz sem še bolj zadovoljen in razveseljen z Blaženim, ker mi je to povedal. Če bi me učitelji drugih sekt pridobili za njihovega učenca, bi nosili transparent po vsej Nāḷandi z najavo: ‘Gospodar Upāli je prišel v učenje k nam.’ Toda, nasprotno, Blaženi mi reče: ‘Raziskuj temeljito, gospodar. Dobro je za tako zelo znane ljudi kot ste vi, da raziskujete temeljito.’ Torej, drugič, častiti gospod, grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

17. “Gospodar, tvoja družina je dolgo podpirala džainiste in ti moraš upoštevati, da jim mora biti dana miloščina, ko pridejo.”

“Častiti gospod, jaz sem celo bolj zadovoljen in razveseljen z Blaženim, ker mi je to povedal. Častiti gospod, slišal sem, da je asket Gotama rekel: ‘Darila naj bodo dana le meni; darila naj ne bodo dana drugim. Darila naj bodo dana samo mojim učencem; darila naj ne bodo dana drugim učencem. Samo tisto, kar se daje meni je rodovitno, ne tisto, kar je dano drugim. Samo tisto, kar je dano mojim učencem je zelo rodovitno, ne tisto, kar je dano učencem drugih.’ Toda, nasprotno, Blaženi me spodbuja, da dam darila džainistom. Kakorkoli, mi bomo poznali čas za to, častiti gospod. Torej, tretjič, častiti gospod, grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

18. Potem je Blaženi dal gospodarju Upāliju navodilo, ki se stopnjuje, to je, govor o dajanju, govor o vrlini, govor o nebesih; pojasnil je nevarnost, propadanje in nečistost v čutnosti in blagoslov odpovedovanja. Ko je vedel, da je um gospodarja Upālija pripravljen, dovzeten, brez ovir, vznesen in samozavesten, mu je razložil učenje posebno za Buddhe: trpljenje, njegov izvor, prenehanje in pot. Prav tako, kot bi se čista krpa z vsemi odstranjenimi madeži pobarvala enakomerno, tako se je medtem, ko je gospodar Upāli tam sedel, v njem pojavila brezmadežna brezhibna vizija Dhamme: “Vse to, kar je predmet nastajanja je predmet prenehanja.” Potem je gospodar Upāli videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumel Dhammo, dognal Dhammo; on je prešel onkraj dvoma, odpravil zmedo, pridobil neustrašnost in postal neodvisen od drugih v učiteljevem nauku.[8] Potem je rekel Blaženemu: “Sedaj, častiti gospod, moramo iti. Mi smo zaposleni in imamo veliko za postoriti.”

“Sedaj je čas, gospodar, da naredite kar mislite, da je prav.”

19. Potem je gospodar Upāli, ko se je navdušil in razveselil besed Blaženega, vstal iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je ob svoji desni zapustil in se vrnil v svojo lastno hišo. Tam je nagovoril vratarja: “Dobri vratar, od danes dalje zapiram svoja vrata za džainiste in džainistke in odpiram svoja vrata za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Če pride katerikoli džainist, mu reci: ‘Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes dalje je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Svoja vrata je zaprl za džainiste in džainistke in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj; prinesli ti jo bodo sem.’”- “Da, častiti gospod,” je odgovoril vratar.

20. Džainist Dīgha Tapassī je slišal: “Gospodar Upāli je postal učenec asketa Gotame.” Odšel je do džainista Nātaputte in mu rekel: “Častiti gospod, slišal sem: ‘Gospodar Upāli je postal učenec asketa Gotame.’”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi, da bi gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame; vendar je mogoče, lahko se zgodi, da je asket Gotama postal učenec gospodarja Upālija.”

V drugo … V tretje je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, slišal sem: ‘Gospodar Upāli je postal učenec asketa Gotame.’”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi … ”

“Častiti gospod, šel bom in ugotovil, če je gospodar Upāli prestopil preko in postal učenec asketa Gotame?”

“Pojdi, Tapassī, in ugotovi, če je prestopil preko in postal učenec asketa Gotame.”

21. Potem je džainist Dīgha Tapassī odšel do hiše gospodarja Upālija. Vratar ga je videl prihajati v daljavi in mu je rekel: “Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes naprej je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Svoja vrata je zaprl džainistom in džainistkam in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj; prinesli ti jo bodo sem.”

“Jaz ne rabim miloščine, prijatelj,” je odgovoril in se obrnil nazaj in odšel do džainista Nātaputte in mu rekel: “Častiti gospod, tudi to je res, da je gospodar Upāli prestopil preko in postal učenec asketa Gotame. Častiti gospod, niste se strinjali, ko sem vam rekel: ‘Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj bi gospodar Upāli [poskusil] ovreči nauk asketa Gotame. Ker asket Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero on spreobrne učence drugih verskih šol.’ In sedaj, častiti gospod, tvojega gospodarja Upālija je spreobrnil asket Gotama s svojo čarovnijo spreobračanja!”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi, da bi gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame; vendar je mogoče, lahko se zgodi, da je asket Gotama postal učenec gospodarja Upālija.”

V drugo … V tretje je džainist Dīgha Tapassī rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, tudi to je res, da je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame … s svojo čarovnijo spreobračanja!”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi … lahko se zgodi, da asket Gotama postane učenec gospodarja Upālija. Sedaj bom šel in ugotovil, če je postal učenec asketa Gotame.”

22. Potem je džainist Nātaputta odšel z veliko skupnostjo džainistov do hiše gospodarja Upālija. Vratar ga je videl prihajati v daljavi in mu je rekel: “Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes naprej je gospodar Upāli postal učenec asketa Gotame. Svoja vrata je zaprl džainistom in džainistkam in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj; prinesli ti jo bodo sem.”

“Dobri vratar, pojdi h gospodarju Upāliju in mu reci: ‘Častiti gospod, džainist Nātaputta stoji pred zunanjimi vrati z veliko skupnostjo džainistov; želi te videti.’”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do gospodarja Upālija in mu rekel: “Častiti gospod, džainist Nātaputta stoji pred zunanjimi vrati z veliko skupnostjo džainistov; želi te videti.”

“V tem primeru, dobri vratar, pripravi sedeže v dvorani osrednjih vrat.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in ko je pripravil sedežev dvorani osrednjih vrat, se je vrnil do gospodarja Upālija in mu rekel: “Častiti gospod, sedeži so pripravljeni v dvorani osrednjih vrat. Sedaj je čas, da naredite kar mislite, da je prav.”

23. Gospodar Upāli je odšel do dvorane osrednjih vrat in sedel na najvišji, najboljši, glavni, najbolj odlični sedež. Potem je rekel vratarju: “Sedaj, dobri vratar, pojdi do džaina Nātaputte in mu povej:

‘Častiti gospod, gospodar Upāli pravi: “ Vstopi, častiti gospod, če želiš.””

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do džainista Nātaputte in mu rekel: “Častiti gospod, gospodar Upāli pravi: ‘Vstopi, častiti gospod, če želiš.’”

Potem je džainist Nātaputta odšel z veliko skupnostjo džainistov do dvorane osrednjih vrat.

24. Pred tem, ko je gospodar Upāli videl prihajati džainista Nātaputto v daljavi, je običajno šel ven, da ga sreča, odstrani prah z najvišjega, najboljšega, glavnega, najbolj odličnega sedeža z zgornjim oblačilom in ko ga uredi, posede džainista Nātaputto, da ta sede nanj. Toda sedaj, ko je sam sedel na najvišjem, najboljšem glavnem, najbolj odličnem sedežu, je rekel džainistu Nātaputti: “Častiti gospod, tam so sedeži; sedite, če želite.”

25. Ko je bilo to rečeno, je džainist Nātaputta rekel: “Gospodar, vi ste nori, vi ste slaboumni. Vi ste odšli rekoč: ‘Častiti gospod, jaz bom ovrgel nauk asketa Gotame,’ in ste se vrnili povsem ujeti v ogromno mrežo njegovega nauka. Prav tako, kot če bi človek šel kastrirati nekoga in se bi vrnil sam kastriran, tako kot če bi človek šel izkopati nekomu oči in bi se vrnil z izkopanima obema svojima očesoma; tako ste tudi vi, gospodar, odšli rekoč: ‘Častiti gospod, jaz bom ovrgel nauk asketa Gotame,’ in ste se vrnili ujeti v ogromno mrežo njegovega nauka. Gospodar, vas je spreobrnil asket Gotama s svojo čarovnijo spreobračanja!”

26. “Ugodna je ta čarovnija spreobračanja, častiti gospod, dobra je ta čarovnija spreobračanja! Častiti gospod, če bi bili moji dragi sorodniki spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče mojih dragih sorodnikov za dolgo časa. Če bi bili vsi plemeniti spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče plemenitih za dolgo časa. Če bi bili vsi brahmini … vsi trgovci … vsi delavci spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče delavcev za dolgo časa. Če bi svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmami, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom bili spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče sveta za dolgo časa. Glede na to, častiti gospod, ti bom podal prispodobo; ker tukaj nekateri modri ljudje razumejo pomen izjave skozi prispodobo.

27. Častiti gospod, nekoč je živel brahmin, ki je bil star, postaran in obtežen z leti in je imel za ženo mlado brahminsko dekle, ki je bila noseča in blizu konca nosečnosti. Ta mu je rekla: ‘Pojdi, brahmin, kupi mlado opico na trgu in jo pripelji k meni za igračko za mojega otroka.’ On je odgovoril: ‘Počakaj, gospa, dokler ne rodiš otroka. Če nosiš fantka, potem bom šel na trg in kupil mlado moško opico in jo pripeljal k tebi za igračko za tvojega malega fantka; vendar, če nosiš punčko, potem bom šel na trg in kupil mlado žensko opico in jo pripeljal k tebi za igračko za tvojo malo punčko.’ V drugo je zahtevala isto zahtevo in dobila isti odgovor. V tretje je zahtevala isto zahtevo. Ker je bil njegov um navezan nanjo z ljubeznijo, je odšel na trg in kupil mlado moško opico, jo prinesel nazaj in ji rekel: ‘Kupil sem kupil to mlado moško opico na trgu in jo prinesel nazaj k tebi za igračko za tvojega otroka.’ Ona mu je rekla: ‘Pojdi, brahmin, vzemi to mlado moško opico in jo odnesi do Rattapāṇija, sina barvarja, in mu reci: “Dobri Rattapāṇi, jaz hočem to mlado moško opico pobarvano v rumeno barvo, otepeno in polikano in izglajeno po obeh straneh.’” Ker je bil njegov um navezan nanjo z ljubeznijo, je vzel mlado moško opico in jo odnesel do Rattapāṇija, sina barvarja in mu rekel: ‘Dobri Rattapāṇi, jaz hočem to mlado moško opico pobarvano v rumeno barvo, otepeno in polikano in izglajeno po obeh straneh.’ Rattapāṇi, sin barvarja, mu je rekel: ‘Častiti gospod, ta mlada moška opica bo pobarvana, vendar ne bo otepena ali izglajena.’ Tako tudi, častiti gospod, nauk neumnih džainistov bo dal užitek neumnim, vendar ne modrim in ne bo prestal preizkusa ali bil poglajen.

Potem, častiti gospod, ob drugi priložnosti je ta brahmin odnesel par novih oblačil k Rattapāṇiju, sinu barvarja, in mu rekel: ‘Dobri Rattapāṇi, jaz hočem, da ta par oblačil pobarvaš v rumeno, jih otepeš in polikaš in izgladiš po obeh straneh.’ Rattapāṇi, sin barvarja, mu je rekel: ‘Častiti gospod, ta par oblačil bo pobarvan in otepen in izglajen.’ Tako tudi, častiti gospod, nauk tega Blaženega, popolnega in popolno prebujenega, bo dal užitek modrim, vendar ga ne bo dal neumnim in bo prestal preizkus in izgladitev.”

28. “Gospodar, skupnost in kralj te pozna tako: ‘Gospodar Upāli je učenec džainista Nātaputte.’ Čigav učenec naj bomo mi?”

Ko je bilo to rečeno, je gospodar Upāli vstal s svojega sedeža, si uredil svoje zgornje oblačilo na eno ramo, iztegnil roke v spoštljiv pozdrav v smeri Blaženega in rekel džainistu Nātaputti:

29. “V tem primeru, častiti gospod, poslušaj čigav učenec sem:

(HVALNICA TATHGATI)

On je modrec, ki je zavrgel blodnje,
opustil divjino srca,[9] je zmagovalec v boju;
ne pozna tesnobe, je uma popolnoma enakomernega,
dozorel v kreposti, je odlične modrosti;
onstran vseh skušnjav, je brez madeža:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Brez zmedenosti, on biva zadovoljen,
odrinil posvetne je dobitke, je posoda radosti;
človeško bitje, ki je opravilo dolžnost asketa,
človek, ki nosi svoje končno telo;
je absolutno edinstven in absolutno brezmadežen:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Je brez dvoma in vešč,
kroti druge in je odličen vodja.
Nihče ne more preseči njegovih blestečih kvalitet;
ne okleva, je razsvetljevalec;
pretrgal je z domišljavostjo, je junak:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Vodja črede, ne da se ga izmeriti,
njegove globine so brez dna, dosegel je tišino;[10]
omogoča varnost, imetnik vedenja,
on je v Dhammi, notranje obvladan;
premagal je vse vezanosti, je osvobojen:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Kot neomadeževani slon, ki živi v zakotju,
z vsemi sponami razbitimi, popolnoma je osvobojen;
vešč v razpravah, prežet z modrostjo,
njegova zastava spuščena,[11] nič več ne hrepeni;
ukrotil je sebe, nič več se ne množi:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Najboljši od vidcev, brez zavajajočih naklepov,
pridobil je trojno direktno vedenje, dosegel svetost;
njegovo srce je očiščeno, je mojster predavanj,
vedno živi umirjeno, in razume vedenje;
prvi od vseh darovalcev, on je vedno sposoben:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Je Plemeniti, razvit v umu,
dosegel cilj in razložil je resnico;
obdarjen s pozornostjo in s predirajočim vpogledom,
ni nagnjen niti naprej niti nazaj;
brez motenj, dosegel je mojstrstvo:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Hrani se pravilno in biva v meditaciji,
notranje neomadeževan, v čistosti je popoln;
neodvisen in popolnoma brez strahu,
živi v odmaknjenosti, doseže vrh;
sam je prečkal onkraj, sedaj nas vodi preko:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Z vrhunsko jasnostjo, z obsežno modrostjo,
človek velike modrosti, brez vsakega pohlepa;
je Tathāgata, je Vzvišeni,
oseba neprimerljiva, tisti, ki mu ni enakega;
je neustrašen, strokovnjak v vsem:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Pretrgal je s hrepenenjem in postal Prebujeni,
počistil z vsemi strastmi, popolnoma neomadeževan;
najbolj vreden darov, najmogočnejši od duhov,
najbolj popoln od oseb, je onkraj spoštovanja;
največji v imenitnosti, dosegel je vrhunec slave:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.”

30. “Kdaj si skoval to hvalnico asketu Gotami, gospodar?”

“Častiti gospod, predpostavi, da je tam velik kup različnih vrst cvetja in jih pameten cvetličar ali njegov vajenec zveže v večbarvni venec; tako tudi, častiti gospod, ima Blaženi veliko hvalevrednih kvalitet, več sto hvalevrednih kvalitet. Kdo, častiti gospod, ne bi hvalil hvalevrednega?”

31. Ker džainist Nātaputta ni bil sposoben prenesti te izkazane časti Blaženemu, mu je takrat in tam, topla kri brizgnila iz ust.

 

Opombe

[1] Džainist Nātaputta – z drugim imenom Mahāvīra, eden od šestih pomembnih učiteljev, sodobnik Buddhe. Opisuje se kot heretik, vodja sekte džainistov. O Nātaputti glej tudi MN 14, 30, 36, 56, 58, 77, 101, 104 in DN 2, 29 in 33.

[2] To pomeni “Visoki asket,” in je ime, ki mu je bilo dano zaradi njegove višine.

[3] Daṇḍa, originalno palica, kol, pridobi pomen palice kot sredstva za kaznovanje in nato pomeni kazen ali kaznovanje samo, tudi brez sklicevanja na sredstvo.

[4] Buddha je to morda rekel, ker je v njegovem učenju volja (cetana), miselni dejavnik, bistvena sestavina kamme, in v njegovi odsotnosti – to je, v primeru nenamerne telesne ali govorne aktivnosti – ni nastanka kamme.

[5] Kot pri MN 35.5.

[6] Džainistom ni dovoljeno uporabljati hladne vode, ker menijo, da vsebuje živa bitja. S svojim telesnim in govornim odporom hladni vodi on vzdržuje svojo telesno in govorne držo, toda če hrepeni v svojem umu po hladni vodi, je njegova miselna drža nečista in tako se ponovno rodi med “umsko-vezanimi božanstvi” (manosatta deva).

[7] Buddha pokaže na nasprotje med džainistično tezo, da je tudi v odsotnosti namena, “telesna palica” najbolj graje vredna od vseh, in njihovo trditev, da prisotnost namena pomembno spremeni moralni karakter dejanja.

[8] “Dhamma,” ki je omenjena tukaj so Štiri plemenite resnice. Ko je sam videl te resnice, je odrezal oviro dvoma in sedaj ima “pogled, ki je plemenit in osvobajajoč in ki vodi tega, ki vadi v skladu z njim, do popolnega uničenja trpljenja” (MN 48.7).

[9] Glej MN 16.3-7.

[10] Monapattassa. “Tišina” je modrost, v zvezi z muni, spokojnim modrijanom.

[11] “Zastava” je domišljanje “jaz sem.” Glej MN 22.35.

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)