(MN 59) Bahuvedanīya Sutta – Mnogo vrst občutkov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Potem je tesar Pañcakanga[1] odšel do častitega Udāyina, in ko ga je počastil je sedel na stran in ga vprašal:

3. “Častiti gospod, koliko vrst občutkov je določil Blaženi?”

“Tri vrste občutkov je določil Blaženi, gospodar: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek. Te tri vrste občutkov je pojasnil Blaženi.”

“Blaženi ni določil treh vrst občutkov, častiti Udāyin; Blaženi je določil dve vrsti občutkov: prijeten občutek in neprijeten občutek. Ta niti prijeten niti neprijeten občutek je Blaženi določil kot mirno in vzvišeno vrsto prijetnosti.”

V drugo in v tretje je častiti Udāyin pojasnil svoje stališče in v drugo in v tretje je tesar Pañcakanga pojasnil svoje. Toda častiti Udāyin ni mogel prepričati tesarja Pañcakanga, niti ni mogel tesar Pañcakanga prepričati častitega Udāyina.

4. Častiti Ᾱnanda je slišal njun pogovor. Odšel je do Blaženega in ko ga je počastil, je sedel na stran in posredoval Blaženemu ves pogovor med častitim Udāyinom in tesarjem Pañcakango. Ko je končal, je Blaženi rekel častitemu Ᾱnandi:

5. “Ᾱnanda, to je bila dejansko prava predstavitev, a tesar Pañcakanga ni zadovoljil Udāyina, in je bila dejansko prava predstavitev, a Udāyin ni zadovoljil tesarja Pañcakanga. Jaz sem določil dve vrsti občutkov v eni predstavitvi; jaz sem določil tri vrste občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem določil pet vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem določil šest vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem določil osemnajst vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem določil šestintrideset vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem določil sto osem vrst občutkov v še eni predstavitvi. Tako sem prikazal Dhammo v [različnih] predstavitvah.

Ko sem Dhammo tako prikazal v [različnih] predstavitvah, bi se lahko pričakovalo od teh, ki ne priznavajo, ne dovolijo in ne sprejmejo, kar je dobro določeno in dobro povedano od drugih, da bo trajalo, da jih bo popeljalo do prepirov, prepirljivosti in zanikanja, zbadajoč eden drugega z besednimi zbadljivkami. Toda, lahko se pričakuje od teh, ki priznavajo, dovolijo in sprejmejo, kar je dobro določeno in dobro povedano od drugih, da bodo živeli v slogi, z obojestranskim spoštovanjem, brez izpodbijanja, zmešani kot je mleko in voda, gledajoč eden drugega s prijaznimi očmi.

6. Ᾱnanda, obstaja pet vezi čutnih užitkov. Katerih pet? Oblike, spoznane z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutno željo in izzivajo poželenje. Zvoki, ki se spoznajo z ušesi … Vonji, ki se spoznajo z nosom … Okusi, ki se spoznajo z jezikom … Otipljivosti, ki se spoznajo s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutno željo in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnih užitkov. Užitek in radost, ki nastaneta v odvisnosti od teh petih vezi čutnih užitkov se imenujeta čutni užitek.

7. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu jaz to ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, odmaknjen od čutnih užitka, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

8. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu jaz to ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima užitek in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

9. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih biva ravnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja prijetnost s telesom, vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Ta, ki je ravnodušen ima prijetno bivanje in je pozoren.’ To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

10. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

11. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem zaznav tvorb, z izginotjem zaznav čutnega vpliva, z ne-pozornostjo do zaznav različnosti, se zaveda da je ‘prostor neskončen,’ menih vstopi in prebiva v temelju neskončnega prostora. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

12. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem temelja neskončnega prostora, se zaveda da je ‘zavedanje neskončno,’ menih vstopi in prebiva v temelju neskončnega zavedanja. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

13. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem temelja neskončnega zavedanja, se zaveda da ‘tam je nič,’ menih vstopi in prebiva v temelju ničnosti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

14. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem temelja ničnosti, menih vstopi in prebiva v temelju niti zaznavanja niti nezaznavanja. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

15. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu jaz to ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem temelja niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

16. Možno je, Ᾱnanda, da popotniki drugih sekt govorijo: ‘Samotar Gotama govori o prenehanju zaznave in občutkov in on opisuje to kot užitek. Kaj je to in kako je to?’ Popotnikom drugih sekt, ki tako pravijo, bi morali povedati: ‘Prijatelji, Blaženi opiše užitek ne samo s sklicevanjem na prijeten občutek; prijatelji, Tathāgata opiše kot užitek vsako vrsto užitka, kjerkoli in na kakršenkoli način se ta najde. ’”

To je bilo tisto, kar je povedal Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in je užival v besedah Blaženega.

 

Opombe


[1] Pancakanga, tesar kralja Pasenadija iz Kosale je bil predan sledilec Buddhe. Pojavi se še v MN 78 in MN 127.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.