(MN 59) Bahuvedanīya Sutta – Mnogo vrst občutkov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Takrat je tesar Pañcakanga[1] odšel do častitega Udāyina, in ko mu je izkazal spoštovanje je sedel na stran in ga vprašal:

(TRI VRSTE OBČUTKOV)

3. “Častiti gospod, koliko vrst občutkov je ugotovil Blaženi?”

“Tri vrste občutkov je ugotovil Blaženi, gospodar: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek. Te tri vrste občutkov je ugotovil Blaženi.”

“Blaženi ni ugotovil treh vrst občutkov, častiti Udāyin; Blaženi je ugotovil dve vrsti občutkov: prijeten občutek in neprijeten občutek. Ta niti prijeten niti neprijeten občutek je Blaženi ugotovil kot mirno in vzvišeno vrsto prijetnosti.”

V drugo in v tretje je častiti Udāyin pojasnil svoje stališče in v drugo in v tretje je tesar Pañcakanga pojasnil svoje. Častiti Udāyin ni mogel prepričati tesarja Pañcakanga, niti ni mogel tesar Pañcakanga prepričati častitega Udāyina.

4. Častiti Ᾱnanda je slišal njun pogovor. Odšel je do Blaženega in ko mu je izkazal spoštovanje, je sedel na stran in posredoval Blaženemu ves pogovor med častitim Udāyinom in tesarjem Pañcakango. Ko je končal, je Blaženi rekel častitemu Ᾱnandi:

5. “Ᾱnanda, to je bila dejansko prava predstavitev, a tesar Pañcakanga ni zadovoljil Udāyina, in je bila dejansko prava predstavitev, a Udāyin ni zadovoljil tesarja Pañcakange. Jaz sem ugotovil dve vrsti občutkov v eni predstavitvi; jaz sem ugotovil tri vrste občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem ugotovil pet vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem ugotovil šest vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem ugotovil osemnajst vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem ugotovil šestintrideset vrst občutkov v še eni predstavitvi; jaz sem ugotovil sto osem vrst občutkov v še eni predstavitvi. Tako sem prikazal Dhammo v [različnih] predstavitvah.

Ko sem Dhammo tako prikazal v [različnih] predstavitvah, bi se lahko pričakovalo od teh, ki ne priznavajo, ne dovolijo in ne sprejmejo, kar je dobro določeno in dobro povedano od drugih, da bo trajalo, da jih bo popeljalo do prepirov, prepirljivosti in zanikanja, zbadajoč eden drugega z besednimi zbadljivkami. Toda, lahko se pričakuje od teh, ki priznavajo, dovolijo in sprejmejo, kar je dobro določeno in dobro povedano od drugih, da bodo živeli v slogi, z obojestranskim spoštovanjem, brez izpodbijanja, pomešani kot je mleko in voda, gledajoč eden drugega s prijaznimi očmi.

6. Ᾱnanda, obstaja pet vezi čutnosti. Katerih pet? Oblike, ki se spoznajo z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane ž željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Zvoki, ki se spoznajo z ušesi … Vonji, ki se spoznajo z nosom … Okusi, ki se spoznajo z jezikom … Otipljivosti, ki se spoznajo s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnosti. Užitek in radost, ki nastaneta v odvisnosti od teh petih vezi čutnosti se imenujeta čutnost.

(VRSTE UŽITKOV)

7. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu tega ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

8. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu tega ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi džhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima užitek in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

9. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, menih biva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja prijetnost s telesom, vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Ta, ki je mirnodušen ima prijetno bivanje in je pozoren.’ To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

10. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

11. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem zaznav tvorb, z izginotjem zaznav čutnega vpliva, z ne-pozornostjo do zaznav različnosti se zaveda, da ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

12. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora se zaveda, da je ‘zavest neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

13. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti se zaveda, da ‘tam je nič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

14. Če bi kdo rekel … In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja ničnosti, menih vstopi in biva v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

15. Če bi kdo rekel: ‘To je največji užitek in radost, ki ga izkusijo bitja,’ mu jaz to ne bi priznal. Zakaj je tako? Ker obstaja še druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot je ta užitek. In kaj je ta druga vrsta užitka? Ᾱnanda, s popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. To je ta druga vrsta užitka, ki je bolj veličasten in bolj vzvišen kot prejšnji užitek.

16. Možno je, Ᾱnanda, da popotniki drugih sekt govorijo: ‘Asket Gotama govori o prenehanju zaznave in občutkov in on opisuje to kot užitek. Kaj je to in kako je to?’ Popotnikom drugih sekt, ki tako pravijo, bi morali povedati: ‘Prijatelji, Blaženi opiše užitek ne samo s sklicevanjem na prijeten občutek; prijatelji, Tathāgata opiše kot užitek vsako vrsto užitka, kjerkoli in na kakršenkoli način se ta najde. ’”

To je bilo tisto, kar je povedal Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in očaran z besedami Blaženega.

 

Opombe


[1] Pañcakanga, tesar kralja Pasenadija iz Kosale je bil predan sledilec Buddhe. Pojavi se še v MN 78 in MN 127.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana