(MN 60) Apaṇṇaka Sutta – Nesporno učenje

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi pešačil po deželi Kosala z veliko skupino menihov in pri prišel do brahminske vasi z imenom Sālā.

2. Brahminski gospodarji iz Sāle so slišali: “Asket Gotama, sin Sakyanov, ki se je pomenišil in odšel naprej iz naroda Sakya, je potoval po deželi Kosalan z veliko skupino menihov in prišel do Sāle. O mojstru Gotami se je razširil dober glas: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem vedenju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti take arahante.”

3. Brahminski gospodarji iz Sāle so odšli do Blaženega. Nekateri so izkazali čast Blaženemu in sedli na stran; nekateri so z njim izmenjali pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran; nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in sedli na stran; nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime naroda in sedli na stran; nekateri so ostali tiho in sedli na stran.

4. Ko so sedeli, jih je Blaženi vprašal: “Gospodarji, ali obstaja učitelj, ki je za vas sprejemljiv in v katerega ste pridobili zaupanje, ki je ustrezno utemeljeno?”

“Ne, častiti gospod, ne obstaja učitelj, ki je za nas sprejemljiv in v katerega smo pridobili zaupanje, ki je ustrezno utemeljeno.”

“Ker, gospodarji, niste našli sprejemljivega učitelja, lahko izvajate in prakticirate to nesporno učenje; ko se sprejme in izvaja to nesporno učenje, bo to vodilo do vašega blagostanja in sreče za dolgo časa. In kaj je nesporno učenje?[1]

(I. NAUK NIHILIZMA)

5. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk in pogled je: ‘Ničesar ni danega, ničesar podarjenega, ničesar žrtvovanega; ni sadeža ali rezultata dobrih in slabih dejanj; ni tega sveta, ni drugega sveta; ni matere, ni očeta; ni bitij, ki se spontano ponovno rodijo; ni dobrih in krepostnih asketov in brahminov v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razodevajo ta svet in drugi svet.’[2]

6. (B) Obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk je diametralno nasprotno temu, ki ga imajo ti asketi in brahmini in oni pravijo: ‘Obstaja to, kar je dano in kar je ponujeno in kar je žrtvovano; obstaja sadež in rezultat dobrih in slabih dejanj; obstaja ta svet in drugi svet; obstajata mati in oče; obstajajo bitja, ki se spontano ponovno rodijo; obstajajo dobri in krepostni asketi in brahmini v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in so razodeli ta svet in drugi svet.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmini nauka, ki sta diametralno nasprotna eden drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

7. (A.i) “Gospodarji, od teh asketov in brahminov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ničesar ni danega … ni dobrih in krepostnih asketov in brahminov v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razodevajo ta svet in drugi svet,’ je za pričakovati, da se bodo izognili tem trem dobrim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu miselnemu obnašanju in da bodo izvajali in prakticirali ta tri slaba stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in miselno napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmini ne vidijo v slabih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v dobrih stanjih blagoslova odpovedi vidika čiščenja.

8. (A.ii) Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki ima pogled ‘ne obstaja drugi svet’, napačen pogled. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki misli ‘ne obstaja drugi svet’, napačno misel. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki trdi ‘ne obstaja drugi svet’ napačen govor. Ker dejansko obstaja drugi svet, je ta, ki pravi ‘ne obstaja drugi svet’ nasproten tem arahantom, ki poznajo drugi svet. Ker dejansko obstaja drugi svet, potem ta, ki prepriča drugega, da ‘ne obstaja drugi svet’, tega prepriča, da sprejme nepravo Dhammo; in ker prepriča drugega, da sprejme nepravo Dhammo, sebe hvali in omalovažuje druge. Tako je katerakoli čista krepost, ki jo je predhodno imel, opuščena in zamenjana s pokvarjenim obnašanjem. In ta napačen pogled, napačna misel, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih – ta mnoga zla slaba stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

9. (A.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če ni drugega sveta, potem bo ob razpadu telesa, ta dobri posameznik dovolj zavarovan.[3] Toda, če obstaja drugi svet, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, v nesrečen kraj, v pogubo, celo v pekel. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja drugi svet: še vedno je ta dobri posameznik tukaj in sedaj grajan od modrega kot nemoralna oseba, eden od tistih, ki ima napačen pogled, ki ima nauk nihilizma.[4] Toda po drugi strani, če obstaja drugi svet, potem je ta dobri posameznik nesrečen na račun obeh razlogov: ker je grajan od modrega tukaj in sedaj, in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, v nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On je napačno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se nanaša samo na eno stran in izključi dobro alternativo.’[5]

10. (B.i) Gospodarji, od teh asketov in brahminov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Tam je to, kar je dano … obstajajo dobri in krepostni asketi in brahmini v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razglasili ta svet in drugi svet,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem slabim stanjem, namreč, napačnemu telesnemu obnašanju, napačnemu govornemu obnašanju in napačnemu miselnemu obnašanju in da bodo izvajali in vadili ta tri dobra stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro miselno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmini vidijo v slabih stanjih nevarnost, bedo in nečistost in vidijo v dobrih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

11. (B.ii) Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki ima pogled ‘drugi svet obstaja’ pravilni pogled. Ker dejansko obstaja drugi svet ima ta, ki misli ‘drugi svet obstaja’ pravilno misel. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki izjavi ‘drugi svet obstaja’ pravilni govor. Ker dejansko obstaja drugi svet, ta, ki pravi ‘drugi svet obstaja’ ni nasproten tem arahantom, ki poznajo drugi svet. Ker dejansko obstaja drugi svet, ga ta, ki prepriča drugega ‘obstaja drugi svet’ prepriča, da sprejme pravo Dhammo; in ker prepriča drugega da sprejme pravo Dhammo, on sebe ne hvali in ne omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je pred tem imel, opuščeno in zamenjano z čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugih, da sprejmejo pravo Dhammo, in izogibanje samohvale in omalovaževanja drugih - ta mnoga dobra stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

12. (B.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če obstaja drugi svet, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobri posameznik ponovno pojavil v srečnem mestu, celo v nebeškem svetu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahminov, naj predpostavim, da ni drugega sveta: še vedno je ta dobri posameznik tukaj in sedaj hvaljen od modrih kot krepostna oseba, ta s pravilnim pogledom, ki je ima nauk o tej trditvi.[6] In po drugi strani, če obstaja drugi svet, potem je ta dobri posameznik srečen glede obeh strani: ker je hvaljen od modrih tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem mestu, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se nanaša na obe strani in izključi slabo alternativo.’[7]

(II. NAUK NE-DEJANJA)

13. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk in pogled je ta:[8] ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati, ko nekdo muči ali pripravi druge mučiti, ko nekdo zadaja gorje ali pripravi druge zadajati gorje, ko nekdo zatira ali pripravi druge zatirati, ko nekdo zastrašuje ali pripravi druge zastraševati, ko nekdo ubije živo bitje, vzame kar mu ni dano, vdira v hiše, ropa bogastvo, vlamlja, postavlja zasede po cestah, zapeljuje žene drugih, širi laži – ta, ki tako dela, ne dela nobenega zla. Če s kolesom, polnim ostrih rezil, nekdo predela živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v kup mesa, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge, da pohabljajo, mučijo in pripravil druge da mučijo, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, zaradi tega ne bi bilo nobene zasluge in ne bi bil rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, ni zasluge in rezultat ne bo zasluga.’

14. (B) Obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk je diametralno nasproten temu, ki ga imajo ti asketi in brahmini in oni pravijo: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati … širi laži – ta, ki tako dela, dela zlo. Če s kolesom, polnim ostrih rezil, nekdo predela živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v kup mesa, bo zaradi tega zlo in bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge da pohabljajo, mučil in pripravil druge da mučijo, bo zaradi tega zlo in bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, bi bila zaradi tega zasluga in bo rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, je zasluga in rezultat bo zasluga. “Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmini nauka, ki sta diametralno nasprotna eden drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

15. (A.i) Gospodarji, od teh asketov in brahminov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati … ni zasluge in rezultat ni zasluga,’ se lahko pričakuje, da se bodo izognili tem trem dobrim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu miselnemu obnašanju, in da bodo izvajali in vadili ta tri slaba stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in miselno napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmini ne vidijo v slabih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v dobrih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

16. (A.ii) Ker dejansko obstaja dejanje, ima ta, ki ima pogled ‘ne obstaja dejanje’ napačen pogled. Ker dejansko obstaja dejanje, ima ta, ki misli ‘ne obstaja dejanje’ napačno misel. Ker dejansko obstaja dejanje, ima ta, ki izjavi ‘ne obstaja dejanje’ napačen govor. Ker dejansko obstaja dejanje, je ta, ki pravi ‘ne obstaja dejanje’ nasproten tistim arahatom, ki imajo nauk, da obstaja dejanje. Ker dejansko obstaja dejanje, ga ta, ki prepričuje drugega ‘ne obstaja dejanje’ prepričuje, da sprejme nepravo Dhammo; in ker prepriča drugega, da sprejme nepravo Dhammo, hvali sebe in omalovažuje druge. Tako je vsaka čista krepost, ki jo je predhodno imel, opuščena in zamenjana s pokvarjenim obnašanjem. In ta napačen pogled, napačna misel, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih - ta mnoga zla slaba stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

17. (A.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če ni dejanja, bo ob razpadu telesa ta dobri posameznik sebe dovolj zavaroval. Toda, če obstaja dejanje, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. Sedaj, če obstaja ali ne, svet teh dobrih asketov in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja dejanje: vendar je ta dobri posameznik tukaj in sedaj grajan od modrega kot nemoralna oseba, oseba z napačnim pogledom, ki ima za nauk ne-dejanje. Toda po drugi strani, če obstaja dejanje, potem je ta dobri posameznik nesrečen na račun obeh: ker je grajan od modrega tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanosti, v nesrečni kraj, celo v pekel. On je napačno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se razteza samo na eno stran in izključuje dobro alternativo.’

18. (B.i) Gospodarji, od teh asketov in brahminov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati … je zasluga in rezultat je zasluga,’ se lahko pričakuje, da se bodo izognili tem trem dobrim stanjem, namreč, napačnemu telesnemu obnašanju, napačnemu govornemu obnašanju in napačnemu miselnemu obnašanju in da se bodo lotili in prakticirali ta tri dobra stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro miselno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmini vidijo v slabih stanjih nevarnost, bedo in nečistost in vidijo v dobrih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

19. (B.ii) Ker dejansko obstaja dejanje, ima ta, ki ima pogled ‘obstaja dejanje’ pravilni pogled. Ker dejansko obstaja dejanje, ima ta, ki misli ‘obstaja dejanje’ pravilno misel. Ker dejansko obstaja dejanje, ima ta, ki izjavi ‘obstaja dejanje’ pravilni govor. Ker dejansko obstaja dejanje, ta, ki pravi ‘obstaja dejanje’ ni nasproten tem arahantom, ki imajo nauk, da obstaja dejanje. Ker dejansko obstaja dejanje, ga ta, ki prepriča drugega ‘obstaja dejanje’ prepriča, da sprejme pravo Dhammo; in ker prepriča drugega, da sprejme pravo Dhammo, on ne hvali samega sebe in omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je predhodno imel, opuščeno in zamenjano s čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme pravo Dhammo in se izogiba samohvali in omalovaževanju drugih - ta mnoga dobra stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

20. (B.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če obstaja dejanje, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobri posameznik ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja dejanje: vendar je ta dobri posameznik tukaj in sedaj hvaljen od modrega kot krepostna oseba, s pravilnim pogledom, ki ima nauk o dejanju. In po drugi strani, če obstaja dejanje, potem je ta dobri posameznik napravil srečen met na račun obeh strani: ker je hvaljen od modrega tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se razteza na obe strani in izključi slabo alternativo.’

(III. NAUK NEVZROČNOSTI)

21. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk in pogled je ta:[9] ‘Ni vzroka ali pogoja za onesnaženje bitij; bitja se onesnažijo brez vzroka ali pogoja. Ne obstaja vzrok ali pogoj za očiščenje bitij; bitja so očiščena brez vzroka ali pogoja. Ni moči, ne energije, ne moške moči, ne moške vzdržnosti. Vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše so brez oblasti, moči in energije; oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, doživljajo prijetnost in neprijetnost v šestih razredih.’[10]

22. (B) Obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk je diametralno nasproten temu, ki ga imajo ti asketi in brahmini in oni pravijo: ‘Obstaja vzrok ali pogoj za onesnaženje bitij; bitja so onesnažena zaradi vzroka ali pogoja. Obstaja vzrok in pogoj za očiščenje bitij; bitja so očiščena zaradi vzroka ali pogoja. Obstaja moč, energija, moška moč, moško vztrajanje. Ni tako, da so vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše brez oblasti, moči in energije, ali da so oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, in doživljajo prijetnost in neprijetnost v šestih razredih.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmini nauka, ki sta diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

23. (A.i) “Gospodarji, od teh asketov in brahminov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ne obstaja vzrok ali pogoj za onesnaženje bitij … ona doživljajo prijetnost in neprijetnost v šestih razredih,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem dobrim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu miselnemu obnašanju, in bodo lotili in izvajali tri slaba stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in miselno napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmini ne vidijo v slabih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v dobrih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

24. (A.ii) Ker dejansko obstaja vzročnost, ima ta, ki ima pogled ‘ne obstaja vzročnost’ napačen pogled. Ker dejansko obstaja vzročnost, ima ta, ki misli ‘ne obstaja vzročnost’ napačno misel. Ker dejansko obstaja vzročnost, ima ta, ki pravi ‘ne obstaja vzročnost’ napačen govor. Ker dejansko obstaja vzročnost, je ta, ki pravi ‘ne obstaja vzročnost’ nasproten tem arahantom, ki imajo nauk o vzročnosti. Ker dejansko obstaja vzročnost, ga ta, ki prepriča drugega ‘ne obstaja vzročnost’ prepriča da sprejme nepravo Dhammo; in ker prepriča drugega, da sprejme nepravo Dhammo, hvali sebe in omalovažuje druge. Tako je opuščeno vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je predhodno imel in pokvarjeno obnašanje je zamenjano. In ta napačen pogled, napačna misel, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih - ta mnoga zla slaba stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

25. (A.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če ne obstaja vzročnost, potem bo ob razpadu telesa, ta dobri posameznik sebe dovolj zavaroval. Toda, če obstaja vzročnost, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, v nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja vzročnost: vendar je ta dobri posameznik tukaj in sedaj grajan od modrega kot nemoralna oseba, ta z napačnim pogledom, ki ima nauk nevzročnosti. Toda po drugi strani, če obstaja vzročnost, potem je ta dobri posameznik nesrečen na račun obeh: ker je grajan od modrega tukaj in sedaj in po razpadu telesa, po smrti, se bo ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, v nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On je napačno sprejel in se lotil tega nespornega nauka na takšen način, da se širi samo na eno stran in izključi dobro alternativo.’

26. (B.i) Gospodarji, od teh asketov in brahminov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Obstaja vzrok in pogoj za onesnaženje bitij … in doživljajo prijetnost in neprijetnost v šestih razredih,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem slabim stanjem, namreč, napačnemu telesnem obnašanju, napačnemu govornem obnašanju in napačnemu miselnem obnašanju in se bodo lotili in izvajali tri dobra stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro miselno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmini vidijo v slabih stanjih nevarnost, bedo in nečistost, in vidijo v dobrih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

27. (B.ii) Ker dejansko obstaja vzročnost, ima ta, ki ima pogled ‘vzročnost obstaja’ pravilni pogled. Ker dejansko obstaja vzročnost, ima ta, ki misli ‘vzročnost obstaja’ pravilno misel. Ker dejansko obstaja vzročnost, ima ta, ki izjavi ‘vzročnost obstaja’ pravilni govor. Ker dejansko obstaja vzročnost, ta, ki pravi ‘vzročnost obstaja’ ni nasproten tem arahantom, ki imajo nauk vzročnosti. Ker dejansko obstaja vzročnost, ga ta, ki prepriča drugega, da ‘vzročnost obstaja’ prepriča, da sprejme pravo Dhammo; in ker on prepriča drugega, da sprejme pravo Dhammo, se sam ne hvali in omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je prej imel, opuščeno in zamenjano s čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme pravo Dhammo in izogibanje samohvali in omalovaževanju drugih - ta mnoga dobra stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

28. (B.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če obstaja vzročnost, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobri posameznik ponovno pojavil v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahminov naj predpostavim, da vzročnost ne obstaja: vendar je ta dobri posameznik tukaj in sedaj hvaljen od modrih kot krepostna oseba, ta s pravilnim pogledom, ki ima nauk o vzročnosti. In po drugi strani, če obstaja [vzročnost], potem je ta dobri posameznik srečen na račun obeh strani: ker je hvaljen od modrega tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega nespornega nauka na takšen način, da se razteza na obe strani in izključi slabo alternativo.’

(IV. NI NESNOVNIH PODROČIJ)

29. Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk in pogled je ta: ‘Vsekakor ni nesnovnih področij.’[11]

30. Sedaj, obstajajo nekateri asketi in brahmini, katerih nauk je direktno nasprotno temu, ki ga imajo ti asketi in brahmini, in oni pravijo: ‘Vsekakor so nesnovna področja.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmini nauka, ki so diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

31. “O tem modri mož meni tako: ‘Ti dobri asketi in brahmini imajo nauk in pogled “vsekakor ne obstajajo nesnovna področja,” toda tega jaz nisem videl. In ti drugi dobri asketi in brahmini imajo nauk in pogled “vsekakor obstajajo nesnovna področja,” toda to mi ni bilo poznano. Če bi brez poznavanja in videnja zavzel stran in objavil: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” mi to ne bi ustrezalo. Sedaj, kar se tiče asketov in brahminov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor ni nesnovnih področij,” če je njihova beseda resnična, potem je zagotovo še vedno mogoče, da se bom morda ponovno pojavil [po smrti] med božanstvi fino snovnega področja, ki sestavljajo um.[12] Toda kar se tiče asketov in brahminov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor so nesnovna področja,” če je njihov svet resničen, potem je resnično možno, da se jaz morda ponovno pojavim [po smrti] med božanstvi nesnovnih področij, ki jih sestavljajo zaznave. Jemanje palic in orožja, pretepi, spori, prepiri, obtoževanje, zlobni govor in lažnivi govor se vidi, da se pojavijo na osnovi snovne tvorbe, toda to sploh ne obstaja v nesnovnih področjih.’ Po takem razmišljanju prakticira način, ki vodi k razstrastenju s snovnimi tvorbami, k izginitvi in prenehanju snovnih tvorb.

(V. NI PRENEHANJA EKSISTENCE)

32. Gospodarji, so nekateri asketi in brahmini, katerih nauk in pogled je: ‘Vsekakor ni prenehanja eksistence.’

33. Sedaj, so nekateri asketi in brahmini, katerih nauk je direktno nasprotno temu, ki ga imajo ti asketi in brahmini, in pravijo: ‘Vsekakor je prenehanje eksistence.’ Kaj misliš, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmini nauka, ki sta diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

34. “O tem modri mož meni tako: ‘Ti dobri asketi in brahmini imajo nauk in pogled “vsekakor ni prenehanja eksistence,” toda tega jaz nisem rekel. In ti drugi dobri asketi in brahmini imajo nauk in pogled “vsekakor je prenehanje eksistence,” toda to mi ni bilo znano. Če bi, brez poznavanja in videnja, zavzel eno stran in objavil: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” mi to ne bi ustrezalo. Sedaj, ker asketi in brahmini, ki imajo nauk in pogled “ vsekakor ni prenehanja eksistence,” če je njihov svet resničen, potem je gotovo še vedno mogoče, da se jaz mogoče ponovno pojavim [po smrti] med božanstvi nesnovnih področij, ki se sestojijo iz zaznav. Toda kar se tiče asketov in brahminov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor je prenehanje eksistence,” če je njihov svet resničen, potem je mogoče, da jaz lahko tukaj in sedaj dosežem končno Nibbāno. Pogled teh dobrih asketov in brahminov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor ni prenehanja eksistence” je blizu poželenja, blizu vezanosti, blizu navdušenja, blizu držanja, blizu oklepanja; toda pogled teh dobrih asketov in brahminov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor je prenehanje eksistence” je blizu nepoželenja, blizu nevezanosti, blizu nenavdušenja, blizu nedržanja, blizu neoklepanja. Po takem razmišljanju, prakticira pot k razstrastenju eksistence, k izginitvi in prenehanju eksistence.

(ŠTIRI VRSTE POSAMEZNIKOV)

35. Gospodarji, obstajajo štiri vrste posameznikov, ki jih najdemo v svetu. Katerih štiri? Določena vrsta posameznika povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta posameznika povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in tudi povzroča trpljenja drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika ne povzroča trpljenje sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika ne povzroča trpljenje sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, je on tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti.

36. Kakšna vrsta posameznika, gospodarji, povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja samega sebe? Določen posameznik gre nag, zavrača dogovore, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga prosi, se ne ustavi, ko se ga prosi; ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali vabila na hrano; ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, čez prag, čez palico, čez pestič, od dveh, ki se hranita skupaj, od nosečnice, od doječe ženske, od ženske, ki leži z moškim, od tam kjer se hrana javno deli, od tam kjer so psi, od tam kjer brenčijo muhe; on ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranega piva. Hrani se pri eni hiši z enim grižljajem; hrani se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hrani se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od enega krožnika na dan. Od dveh krožnikov na dan … od sedmih krožnikov na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni; on prebiva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v krila sove. On je ta, ki si puli lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. On je ta, ki neprestano stoji, zavrača sedenje. On je ta, ki neprestano čepi, in je predan vzdrževanju čepečega položaja. On je ta, ki uporablja blazino s trni; on napravi blazino iz trnov za svoje ležišče. On biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v sledenju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To je vrsta posameznika, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe.

37. Kakšna vrsta posameznika, gospodarji, povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Določen posameznik je klavec ovc, klavec prašičev, ptičar, lovec divjih zveri z zanko, lovec, ribič, tat, rabelj, ječar, ali ta ki sledi kateremukoli drugemu takšnemu krvavemu poklicu. To je vrsta posameznika, ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

38. Kakšna vrsta posameznika, gospodarji, povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Nek posameznik je maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahmin. Ko je na vzhodu mesta zgradil nov žrtveni tempelj in si obril lase in brado, se oblekel v grobo kožo in naoljil svoje telo s prečiščenim maslom in oljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, vstopi v žrtveni tempelj skupaj s svojo glavno kraljico in njegovim brahminskim velikim duhovnikom. Tam leže na gola tla, nastlana s travo. Kralj živi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem ko glavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahminski veliki duhovnik živi od mleka v tretjem sesku; mleko v četrtem sesku vrže v ogenj in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj bo toliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj bo toliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovi sužnji, glasniki in služabniki napravijo priprave, jokajo s objokanimi obrazi, ki jih spodbujajo z grožnjami kaznovanja in s strahom. To je vrsta posameznika, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

39. Kakšna vrsta posameznika, gospodarji, ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim - ker on ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko je sam postal sveti?

40. Tathāgata se je pojavil v svetu, popoln, popolno prebujen, popoln v pravem vedenju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja ljudi, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

41. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

42. Ko je tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržuje ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, zavestno in milostno biva sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, se vzdrži jemanja tega, kar ni dano; jemlje samo to, kar je dano, pričakuje le to, kar je dano, ko ne krade, on biva v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdrži napačnega govora; govori resnico, se drži resnice, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; drugje ne ponavlja, kar je slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavlja tem ljudem, kar je slišal nekje, z namenom, da razdvaja [te ljudi] od teh; tako je on tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, je zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži osornega govora; govori takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdrži ogovarjanja; govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. Prakticira hranjenje enkrat na dan, vzdrži se jesti ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe, in gledaliških predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in zemlje. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdrži se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

43. Postane zadovoljen z oblačili, da zaščiti telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z oblačili, s katerimi zaščiti svoje telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, doživi v sebi blaženost, da je brezhiben.

44. Ko vidi obliko z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, on prakticira pot njihove zadržanosti, on straži sposobnost oči, se zaveže zadržanosti sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi … Ko vonja vonj z nosom … Ko okuša okus z jezikom … Ko tipa otipljivosti s telesom … Ko spoznava pojav z umom, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticira pot njegove zadržanosti, straži sposobnost uma, se zaveže zadržanosti sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanost sposobnosti, doživlja v sebi blaženost neomadeževanosti.

45. On postane ta, ki deluje z zavedanjem, ko gre naprej in se vrača; ki deluje z zavedanjem, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje z zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje z zavedanjem, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje z zavedanjem, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje z zavedanjem, ko odvaja blato in urinira; ki deluje z zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

46. Ko ima ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in zavedanje, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

47. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in se popolno posveti pozornosti. Z opustitvijo hrepenenja[4] po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; svoj um očisti hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; svoj um očisti zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; svoj um očisti otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; svoj um očisti nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede dobrih stanj; svoj um očisti dvoma.

48. Ko je tako opustil teh pet preprek, onesnaženj uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote.

49. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi džhāni, v kateri ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti.

50. Spet, z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, biva v mirnodušnosti in pozoren in jasno razumevajoč, še vedno doživlja srečo s telesom, vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, je ta, ki biva v sreči.’

51. Spet, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

52. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. 

53. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k vedenju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji. 

54. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k vedenju o uničenju vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje. To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

55. Ko ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.’

56. Ta, gospodarji, je vrsta posameznika, ki ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi nauka sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim – ta, ker ne povzroča trpljenja sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sam postal sveti.”

57. Ko je bilo to rečeno so brahminski gospodarji iz Sāle rekli Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi za te z vidom, da vidijo oblike. Mi gremo k mojstru Gotami po zatočišče in k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naj nas mojster Gotama sprejme kot laične sledilce, ki so šli k njemu po zatočišče za celo življenje.”

 

Opombe

[1] Trije pogledi, o katerih se razpravlja v §§5, 13 in 21, se imenujejo napačni pogledi s fiksnim zlim rezultatom (niyatā micchāditthi). Trdno ravnanje v skladu z njimi zapira možnost nebeškega ponovnega rojstva in dosege osvoboditve. Za popolno obrazložitev glej Bodhi, Discourse on the Fruits of Recluseship, str. 79-83. Raziskava teh pogledov poteka v skladu s sledenjem sledečega vzorca: Buddha razkrije napačen pogled A in njegovo antitezo B.

V A.i pokaže škodljiv učinek tega pogleda na telesno, govorno in miselno obnašanje. V A.ii nadaljuje iz presoje, da je pogled dejansko napačen in izzove dodatne negativne posledice njegovega sprejetja. V A.iii pokaže, kako moder posameznik pride do zaključka, da če je njegov pogled točen ali če ni, je najbolje za njega, da to zavrne.

Potem obdela točko B. V B.i Buddha opiše dober vpliv tega pogleda na obnašanje. V B.ii on izvabi dodatne pozitivne posledice uporabe takšnega pogleda. In v B.iii pokaže, kako moder posameznik pride do zaključka, da ne glede na njegovo dejansko resnicoljubnost, služi njegovemu najboljšemu interesu, da vodi svoje posle, kot da je pogled točen.

[2] To je moralno nihilistično materialistični pogled, ki zanika posmrtno življenje in plodove kamme. “Ničesar ni danega” pomeni, da ne obstaja plod dajanja; “ne ta svet, ne drugi svet,” ne obstaja ponovno rojstvo v ta svet ali v svet v onostranstvu; “ne mati, ne oče,” ne obstaja plod dobrega in slabega ravnanja do staršev. Izjava o asketih in brahminih zanika obstoj večih Buddh in arahantov.

[3] Sebe je napravil varnega (sotthi) v smislu, da ne bo predmet trpljenja v bodoči eksistenci. Vendar je še vedno podvržen tipom trpljenja, ki se pojavljajo v tej eksistenci, ki jo omenja Buddha.

[4] Natthikavāda, dobesedno “nauk neeksistence,” se tako imenuje, ker zanika obstoj življenja po življenju in kammično povračilo.

[5] Njegov prevzem neizpodbitnega nauka “ki se nanaša le na eno stran” v smislu, da se zavaruje glede na naslednje življenje le s predpostavko, da življenje po življenju ne obstaja, če pa obstaja življenje po življenju, on izgubi na obeh straneh.

[6] Atthikavāda: trditev obstoja življenja po življenju in kammičnega povračila.

[7] Njegovo stališče se “nanaša na obe strani”, ker žanje koristi njegovega pogleda, ki poudari življenje po življenju, če to dejansko obstaja ali pa ne.

[8] To nauk o ne dejanju (akiriyavāda), v Sāmaññaphala Sutti (DN 2.17/i.52-53), se nanaša na Pūraṇa Kassapo. Čeprav se na prvi pogled zdi, da počiva na materialističnih premisah, kot je to pri prejšnjem nihilističnem pogledu, obstaja kanonični dokaz, da je Pūraṇa Kassapa sledil fatalističnemu nauku. Tako njegova moralna paradoksalnost verjetno sledi iz pogleda, da so vsa dejanja vnaprej določena na način, ki razveljavi obdolžitev moralne odgovornosti do tistega, ki ta dejanja izvaja. Glej Basham, History and Doctrines of the Ajivikas, str. 84.

[9] To je nauk ne vzročnosti (ahetukavāda), ki ga je zastopal ajivaški voditelj Makkhali Gosāla, in ga imenoval v Sāmaññaphala Sutti nauk očiščenja s samsaro (saṁsārasuddhi, DN 2.21/i.54). Filozofijo Makkhali Gosāla je natančno preiskal Basham, History and Doctrines of the Ᾱjīvikas, poglavja 12 in 13.

[10] Niyati - usoda, je glavni razlagalni princip v filozofiji Makkhalija, “okoliščine in narava” (sangatibhāva) izgleda, da je njen način delovanja pri zunanjih dogodkih in konstituciji posameznika. Šest razredov (abhijāti) je šest nivojev človeških bitij v skladu z njihovim nivojem duhovnega razvoja, pri čemer je najvišje bitje rezervirano za tri mentorje ājīvikov, omenjene v MN 36.5. O šest razredih glej Bodhi, Discourse on the Fruits of Recluseship, str. 73-75. Tudi, AN 6:57/iii.383-84.

[11] To je zanikanje štirih nesnovnih področij eksistence, objektivnega nasprotnega dela štirih nesnovnih meditativnih dosežkov.

[12] To so božanstva področij, ki odgovarjajo štirim džhānam. Imajo telo iz subtilne materije, za razliko od božanstev nesnovnih področij, ki jih sestavlja samo um, brez kakršnegakoli dodatka materije.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)