(MN 64) Mahāmālunkya Sutta – Dolgo učenje Mālunkyāputti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” — “Prijatelj,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

(PET NIŽJIH OVIR)

2. “Menihi, ali se spomnite petih nižjih ovir, kot sem jih učil?”

Ko je bilo to rečeno, je častiti Mālunkyāputta odgovoril: “Častiti gospod, jaz se spomnim petih nižjih ovir, kot jih je učil Blaženi.”[1]

“Toda, Mālunkyāputta, na kakšen način se spomniš petih nižjih ovir, ki sem jih učil?”

“Častiti gospod, jaz se spomnim pogleda sebstva[2] kot nižje ovire, kar je učil Blaženi.
Jaz se spomnim dvoma kot nižje ovire, kar je učil Blaženi.
Jaz se spomnim vdanosti pravilom in običajem kot nižje ovire, kar je učil Blaženi.
Jaz se spomnim želje po čutnosti kot nižje ovire, kar je učil Blaženi.
Jaz se spomnim jeze kot nižje ovire, kar je učil Blaženi. Na ta način, častiti gospod, se spomnim petih nižjih ovir, kot jih je učil Blaženi.”

3. “Mālunkyāputta, koga se spomniš, da sem učil nižje ovire na tak način? Ali te ne bi popotniki drugih sekt ovrgli s prispodobo o dojenčku? Ker mladega nežnega dojenčka, ki leži na trebuhu, niti ne označujemo kot ‘sebstvo’ zato, kako bi lahko nastal v njem pogled sebstva? Pa vendar je v njem osnovna težnja do pogleda sebstva. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘učenjih’[3] zato, kako bi lahko dvomil o učenjih, ki se pojavijo v njem? Pa vendar je v njem osnovna težnja, da dvomi. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘morali’, zato kako bi se lahko pojavila v njem vdanost pravilom in običajem? Pa vendar je v njem osnovna težnja do vdanosti morali in običajem. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘čutnosti’ zato, kako bi se lahko v njem pojavil čutni užitek? Pa vendar je v njem osnovna težnja do čutnosti. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘bitjih’ zato, kako bi se lahko v njem pojavilo sovraštvo do bitij? Pa vendar je v njem osnovna težnja do sovraštva. Ali te ne bi popotniki drugih sekt ovrgli s to prispodobo o dojenčku?”

4. Zaradi tega je častiti Ᾱnanda rekel: “Čas je, Blaženi, čas je, Vzvišeni, da Blaženega uči pet nižjih ovir. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem poslušaj, Ᾱnanda, in skrbno pazi, kaj bom povedal.” “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda. Blaženi je rekel:

5. “Ᾱnanda, nepoučen navaden posameznik, ki se ne ozira na plemenite in ne upošteva plemenitih in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ne upošteva pravih ljudi in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, biva z umom obsedenim in zasužnjenim s pogledom sebstva in ne razume kot dejansko je odrešitev iz nastalega pogleda sebstva; in ko ta pogled sebstva postane stalen in je neizkoreninjen v njem, je to nižja ovira. On biva z umom obsedenim in zasužnjenim z dvomom … z vdanostjo pravilom in običajem … z željo po čutnosti … z jezo in ne razume kot dejansko je odrešitev iz nastale jeze; in ko ta jeza postane stalna in je neizkoreninjena v njem, je to nižja ovira.

6. Dobro poučeni plemeniti učenec, ki se ozira na plemenite in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki upošteva prave ljudi in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, ne biva z umom obsedenim in zasužnjenim s pogledom sebstva; on razume, kot dejansko je odrešitev iz nastalega pogleda sebstva, in pogled sebstva skupaj z osnovno težnjo do njega je v njem opuščen. On ne biva z umom obsedenim in zasužnjenim z dvomom … z vdanostjo pravilom in običajem … z željo po čutnosti … z jezo; on razume, kot dejansko je osvoboditev od nastale jeze, in jeza skupaj z osnovno težnjo do nje je v njem opuščena.

7. Obstaja pot, Ᾱnanda, pot do opuščanja petih nižjih ovir; da bi vsakdo, ne da bi prišel na to pot, na ta način znal ali videl ali opustil pet nižjih ovir – to ni mogoče. Prav tako kot pri velikemu drevesu, ki ima srčevino ni mogoče, da bi vsakdo odrezal njegovo srčevino, ne da bi zarezal skozi njegovo lubje in belino, tako tudi, obstaja pot … to ni mogoče.

Obstaja pot, Ᾱnanda, pot do opuščanja petih nižjih ovir; da bi nekdo, ko gre po tej poti, na ta način, znal ali videl ali opustil pet nižjih ovir – to je mogoče. Prav tako, kot pri velikemu drevesu, ki ima srčevino je mogoče, da bi nekdo odrezal njegovo srčevino, tako da bi zarezal skozi njegovo lubje in belino, tako tudi, obstaja pot … to je mogoče.

8. Predpostavimo, Ᾱnanda, da je reka Ganges polna vode, do roba, tako da lahko vrane pijejo iz nje, in pride do nje slaboten mož misleč: ‘S plavanjem preko toka s svojimi rokami, bom prišel varno preko, na drugi breg reke Ganges’; vendar on ne bi bil sposoben varno priti preko. Tako tudi, ko se Dhammo uči nekoga za prenehanje sebstva, če njegov um ne vstopi v to in pridobi zaupanje, neomajnost in odločnost, ga je mogoče šteti kot slabotnega moža.

Predpostavimo, Ᾱnanda, da je reka Ganges polna vode, do roba, da lahko vrane pijejo iz nje, in pride do nje močan mož misleč: ‘S plavanjem preko toka s svojimi rokami, bom prišel varno preko na drugi breg reke Ganges’; in on bi bil sposoben priti varno preko. Tako tudi, ko se Dhammo uči nekoga za prenehanje sebstva, če njegov um vstopi v to in pridobi zaupanje, neomajnost in odločnost, potem ga je mogoče šteti kot močnega moža.

(POT DO OPUŠČANJA PETIH NIŽJIH OVIR)

9. In kaj, Ᾱnanda, je pot, pot do opuščanja petih nižjih ovir? Z odmaknitvijo od predmetov predpostavk, z opuščanjem slabih stanj, s popolno umiritvijo telesnosti, popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna, kot trpljenje, kot bolezen, kot tumor, kot bodico, kot nadlogo, kot trpljenje, kot tujek, kot razpadajoče, kot prazno, kot nesebstvo.[4] Svoj um obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu: ‘To je mirno, to je vzvišeno, to je, umirjanje vseh tvorb, opuščanje vseh predpostavk, uničenje želje, brezstrastnost, prenehanje, Nibbāna.’ Stoječ na tem, doseže uničenje vplivov. Vendar, če ne doseže uničenja vplivov, potem zaradi želje po Dhammi, užitka v Dhammi, z uničenjem petih nižjih ovir postane ta, ki se bo spontano ponovno rodil [v Čistem bivališču] in tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta. To je steza, to je pot do opuščanja petih nižjih ovir.

10-12. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi džhāni … Spet, z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, menih … vstopi in biva v tretji džhāni … Spet, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … menih vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna … kot nesebstvo. Svoj um obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu … To je steza, to je pot do opuščanja petih nižjih ovir.

13. Spet, s popolnim obvladanjem zaznav tvorb, z izginotjem zaznav vpliva čutnosti, z ne-pozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna … kot nesebstvo. Svoj um obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu … To je steza, to je pot do opuščanja petih nižjih ovir.

14. Spet, s popolnim obvladovanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna … kot nesebstvo. Svoj um obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu … To je steza, to je pot do opuščanja petih nižjih ovir.

15. Spet, s popolnim obvladovanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam je nič,’ menih vstopi in biva v področje ničnosti.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna, kot trpljenje, kot bolezen, kot tumor, kot bodico, kot nadlogo, kot neprijetnost, kot tujek, kot razpadajoče, kot prazno, kot nesebstvo. Svoj um obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu: ‘To je mirno, to je vzvišeno, to je, umirjanje vseh tvorb, opuščanje vseh predpostavk, uničenje želje, brezstrastnost, prenehanje, Nibbāna.’ Stoječ na tem, doseže uničenje vplivov. Vendar, če ne doseže uničenja vplivov, potem zaradi želje po Dhammi, užitka v Dhammi, z uničenjem petih nižjih ovir postane ta, ki se bo spontano ponovno rodil [v Čistem bivališču] in tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta. To je steza, to je pot do opuščanja petih nižjih ovir.”

16. Častiti gospod, če je to steza, pot do opuščanja petih nižjih ovir, zakaj nekateri menihi tukaj dosežejo osvoboditev uma in nekateri dosežejo osvoboditev z modrostjo?”

“Razlika, Ᾱnanda, je v njihovih sposobnostih, jaz pravim.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Pet nižjih ovir (orambhāgiyāni saṁyojanāni) se tako imenuje zato, ker vodijo do ponovnega rojstva v čutna področja. Popolnoma so izbrisane le v nepovatniku.

[2] Sebstvo: jaz, duša, osebnost, neka substanca, ki naj bi bila v bitju in bi bila identiteta tega bitja. 

[3] Dhamma. To bi lahko bilo tudi prevedeno kot “stvari.”

[4] Ta odlomek kaže razvoj vpogleda (vipassanā) na osnovi umirjenosti (samathe), ki uporablja džhāne, na katerih temelji praksa vpogleda, kot predmet kontemplacije vpogleda. Glej MN 52.4. Tukaj dva izraza – nestalnost in razpad – kažeta značilnosti nestalnosti; trije izrazi – tujost, praznost in ne sebstvo – kažejo značilnost ne sebstva; ostalih šest izrazov kaže značilnosti trpljenja.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)