(MN 75) Māgandiya Sutta – Māgandiyu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Kuru, blizu mesta Kurujev, imenovanem Kammāsadhamma, na ležišču iz sušene trave v sobi za ogenj[1] brahmina, ki pripada plemenu Bhāradvādža.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo posodo in zunanjo obleko in odšel v Kammāsadhammo po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Kammāsadhammi in se vrnil s poti, je po svojem obroku odšel do nekega gozdička. Ko je prišel v gozdiček je sedel k vznožje drevesa, da bi tam prebil dan.

3. Potem je popotnik Māgandiya, ko je hodil in pohajal za vadbo, odšel do sobe za ogenj brahmina, ki je pripadal plemenu Bhāradvādža. Tam je videl pripravljeno ležišče iz sušene trave in je vprašal brahmina: “Za koga je pripravljen ta pogrinjek iz sušene trave v sobi za ogenj mojstra iz naroda Bhāradvādža? Izgleda kot postelja asketa.”

4. “Mojster Māgandiya, tam je asket Gotama, sin Sakyanov, ki je šel naprej iz naroda Sakya. Sedaj, razširilo se je dobro poročilo o mojstru Gotami glede tega: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Ta postelja je bila pripravljena za tega mojstra Gotamo.”

(UNIČEVALEC RASTI)

5. “Resnično, mojster Bhāradvādžec, to je slab pogled, ko vidimo posteljo tega uničevalca rasti[2], mojstra Gotame.”

“Pazi kaj govoriš, Māgandiya, pazi kaj govoriš! Mnogo učenih plemenitih, učenih brahminov, učenih gospodarjev in učenih asketov ima popolno zaupanje v mojstra Gotamo in on jih je discipliniral na plemeniti pravi način, v Dhammi, ki je dobra.”

“Mojster Bhāradvādžec, četudi bi videli mojstra Gotamo iz oči v oči, bi mu rekli v obraz: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti. ’Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

“Če mojster Māgandiya nima nič proti, naj to povem mojstru Gotami?”

“Naj bo mojster Bhāradvādžec pomirjen. Povej mu, kar sem pravkar rekel.”

6. Medtem je z ušesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega, Blaženi slišal pogovor med brahminom iz naroda Bhāradvādža in popotnikom Māgandiyo. Ko je bil večer, je Blaženi prišel iz samote, odšel do brahminove sobe za ogenj in sedel na pripravljeno ležišče iz sušene trave. Potem je brahmin iz naroda Bhāradvādža odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Bhāradvādžec, ali si imel kakšen razgovor s popotnikom Māgandiyo o tem ležišču iz sušene trave?”

Ko je bilo to rečeno, je brahmin, prestrašen in z lasmi pokonci, odgovoril: “Hoteli smo povedati mojstru Gotami o tej isti stvari, ampak mojster Gotama nas je prehitel.”

7. Toda ta razgovor med Blaženim in brahminom iz Bhāradvādžovega naroda je ostal nedokončan, ker je popotnik Māgandiya, ki se je sprehajal in hodil za vadbo, prišel do brahminove sobe za ogenj in se srečal z Blaženim. Izmenjal je pozdrave z Blaženim in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Blaženi mu je rekel:

8. “Māgandiya, oči uživajo v oblikah, se veselijo v oblikah, se navdušujejo v oblikah; to je Tathāgata ukrotil, obvaroval, zaščitil in zadržal in on uči Dhammo za njihovo zadržanje. Je bilo z ozirom na to, da si rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, mojster Gotama, da sem rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

“Ušesa uživajo v zvoku … Nos uživa v vonjavah … Jezik uživa v okusih … Telo uživa v tipnem … Um uživa v pojavih, se veseli v pojavih, se navdušuje v pojavih; to je Tathāgata ukrotil, obvaroval, zaščitil in zadržal in on uči Dhammo za njihovo zadržanje. Je bilo z ozirom na to, da si rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, mojster Gotama, da sem rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

(ČUTNOST)

9. “Kaj misliš, Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v oblikah, ki so prepoznane z očmi, po katerih se želi, hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Kasneje, ko je razumel, kot dejansko so, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru oblik, morda opusti hrepenenje po oblikah, odstrani vročico po oblikah in biva brez žeje, z umom notranje v miru. Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, mojster Gotama.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v zvokih, ki so prepoznani z ušesi … v vonjavah prepoznanih z nosom … v okusih prepoznanih z jezikom … v tipnem prepoznanem s telesom, po katerem se želi, se hrepeni, je prijetno in simpatično, povezano s čutno željo in izziva poželenje. Kasneje, ko je razumel, kot dejansko je, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru tipnega, morda opusti hrepenenje po tipnem, odstrani vročico po tipnem in biva brez žeje, z umom notranje v miru. Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, mojster Gotama.”

10. “Māgandiya, prej, ko sem živel doma, sem užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnosti: z oblikami prepoznanimi z očmi … z zvoki prepoznanimi z ušesi … z vonji prepoznanimi z nosom … z okusi prepoznanimi z jezikom … z otipljivostmi prepoznanimi s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Imel sem tri palače, eno za deževno obdobje, eno za zimo in eno za poletje. Živel sem v palači za deževno obdobje štiri mesece deževnega obdobja, užival z glasbeniki, ki so bile vse ženske in nisem šel v spodnjo palačo.

Kasneje, ko sem razumel, kot dejansko so, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnosti, sem opustil hrepenenje po čutnosti, odstranil vročico po čutnosti in bival brez žeje, z umom notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki niso prosta poželenja po čutnosti, bitja, ki jih je pogoltnilo hrepenenje po čutnosti, ki gorijo v vročici po čutnosti, se vdajajo v čutnost in jim ne zavidam, niti se ne radostim v tem pogledu. Zakaj je tako? Ker obstaja, Māgandiya, radost neodvisna od čutnosti, neodvisna od slabih stanj, ki presega celo božansko blaženost. Ker se veselim v tem, ne zavidam temu, kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

11. Predpostavi, Māgandiya, da je gospodar ali gospodarjev sin, bogat, z velikim bogastvom in premoženjem, in opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnosti, in morda uživa v oblikah prepoznanih z očmi … v zvokih prepoznanih z ušesi … v vonjih prepoznanih z nosom … v okusih prepoznanih z jezikom … v otipljivostih prepoznanimi s telesom, po katerem se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Ker se obnaša dobro v telesu, govoru in umu, se ob razpadu telesa, po smrti, morda ponovno pojavi na dobrem mestu, v nebeškem svetu v spremstvu božanstev triintridesetih; in tam, obkrožen s skupino nimf v gozdičku Nandana bi užival opremljen in oskrbljen s petimi vezmi božanske čutnosti. Predpostavimo, da je videl gospodarja ali gospodarjevega sina kako je užival opremljen in oskrbljen s petimi vezmi [človeške] čutnosti. Kaj misliš, Māgandiya? Bi to mlado božanstvo, obkroženo s skupino nimf v gozdičku Nandana, ki uživa opremljeno in oskrbljeno s petimi vezmi božanske čutnosti, zavidalo gospodarju ali gospodarjevemu sinu za pet vezi človeške čutnosti ali bi se vrnilo k človeškemu čutnemu užitku?”

“Ne, mojster Gotama. Le kako ne? Ker so nebeški čutni užitki bolj odlični in prefinjeni, kot so človeški čutni užitki.”

12. “Tako tudi, Māgandiya, prej, ko sem živel doma, sem užival opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnosti: z oblikami prepoznanimi z očmi … z otipljivostmi prepoznanimi s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezano s čutno željo in izzivajo poželenje. Kasneje, ko sem razumel, kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnosti, sem opustil hrepenenje po čutnosti, odstranil vročico po čutnosti in bival brez žeje, z umom notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki niso osvobojena poželenja po čutnosti, ki jih pogoltne poželenje po čutnosti, sežge z vročico po čutnosti, se vdajajo v čutnost in jim ne zavidam, niti se ne veselim v tem pogledu. Zakaj je tako? Ker obstaja, Māgandiya, radost neodvisna od čutnosti, neodvisna od slabih stanj, ki presega božansko blaženost. Ker se veselim v tem, ne zavidam temu, kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

13. Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojim nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravilo in z uporabo tega zdravila se bi mož pozdravil svoje gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen, neodvisen, mojster sebe, sposoben, da gre kamor želi. Potem lahko zagleda drugega gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojim nohti in izžgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Kaj misliš, Māgandiya? Bo ta mož zavidal temu gobavcu njegovo jamo z gorečim ogljem ali njegovo uporabo zdravil?”

“Ne, mojster Gotama. Zakaj je tako? Ko je bolezen, se mora narediti zdravilo in ko ni bolezni, ni treba narediti zdravila.”

14. “Tako tudi, Māgandiya, prej, ko sem živel doma … (kot v §12) … Ker se veselim v tem, ne zavidam temu, kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

15. Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravilo in z uporabo tega zdravila se bi mož pozdravil svoje gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen, neodvisen, mojster sebe, sposoben, da gre kamor hoče. Potem bi ga dva močna moža zgrabila z obema rokama in ga povlekla proti gorečemu oglju v jami. Kaj misliš, Māgandiya? Ali bi ta mož zasukal svoje telo v to ali ono smer?”

“Da, mojster Gotama. Zakaj je tako? Ker je ta ogenj resnično boleč na dotik, vroč in žgoč.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Je samo sedaj, da je ta ogenj boleč na dotik, vroč in žgoč, ali je bil tudi prej ta ogenj boleč na dotik, vroč in žgoč?”

“Mojster Gotama, ta ogenj je sedaj boleč na dotik, vroč in žgoč in tudi prej je bil boleč na dotik, vroč in žgoč. Ko je bil ta mož gobav, z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti, so bile njegove sposobnosti oslabljene; tako, čeprav je bil ogenj dejansko boleč na dotik, ga je on zmotno dojemal kot prijetnega.”

16. “Tako tudi, Māgandiya, v preteklosti so bili čutni užitki boleči na dotik, vroči in žgoči; v prihodnosti bodo čutni užitki boleči na dotik, vroči in žgoči; in sedaj so čutni užitki boleči na dotik, vroči in žgoči. Toda ta bitja, ki niso prosta poželenja po čutnosti, bitja, ki jih je pogoltnilo hrepenenje po čutnosti, ki gorijo v vročici po čutnosti, imajo sposobnosti, ki so oslabljene; tako, čeprav so čutni užitki dejansko boleči na dotik, pridobi napačno dojemanje o njih, kot da so prijetni.

17. Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem; bolj ko praska kraste in žge svoje telo, bolj gnusne, bolj smrdljive in bolj okužene postanejo odprte rane, pa vendar bo našel določeno mero zadovoljstva in užitka v praskanju po svojih odprtih ranah. Tako tudi, Māgandiya, bitja, ki niso prosta uživanja v čutnosti, ki jih je pogoltnilo hrepenenje po čutnosti, ki gorijo v vročici po čutnosti, se še vedno vdajajo v čutnost; bolj ko se takšna bitja vdajajo v čutnost, bolj se njihovo hrepenenje po čutnosti povečuje in bolj gorijo v vročici po čutnosti, pa vendar najdejo določeno mero zadovoljstva in uživanja v odvisnosti od petih vezi čutnosti.

18. Kaj misliš, Māgandiya? Ali si kadarkoli videl ali slišal kralja ali kraljevega ministra, ki bi sam užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnosti, ki je, ne da bi opustil hrepenenje po čutnosti, brez odstranitve vročice po čutnosti, bil sposoben bivati prost žeje, z umom notranje v miru, ali je sposoben ali bo sposoben tako bivati?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Dobro, Māgandiya. Tudi jaz nisem nikoli videl ali slišal o kralju ali kraljevemu ministru, ki sam uživa, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnosti, ki bi brez opustitve hrepenenja po čutnosti, brez odstranitve vročice po čutnosti, bil sposoben bivati prost žeje, z umom notranje mirnim ali je sposoben ali bo sposoben tako bivati. Nasprotno, Māgandiya, ti asketi ali brahmini, ki so bivali, bivajo ali bodo bivali prosti žeje, z umom notranje v miru, vsi to delajo, ko so razumeli, kot dejansko so, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnosti in po opustitvi hrepenenja po čutnosti in po odstranitvi vročice po čutnosti, da so bivali, bivajo ali bodo bivali prosti žeje, z umom notranje v miru.”

(ZDRAVJE IN NIBBᾹNA)

19. Na tej točki je Blaženi vzkliknil:

“Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost,
osmeročlena pot je najboljša od poti,
ker varno vodi do Nesmrtnosti.”

Ko je bilo to rečeno je popotnik Māgandiya rekel Blaženemu: “To je čudovito, mojster Gotama, to je veličastno, kako dobro je to povedal mojster Gotama:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost.’

Tudi mi smo že slišali to, kar so rekli prejšnji popotniki v tradiciji učiteljev in to se sklada, mojster Gotama.”

“Toda, Māgandiya, ko ste slišali to kar so rekli prejšnji popotniki v tradiciji učiteljev, kaj je to zdravje, kaj je ta Nibbāna?”

Ko je bilo to rečeno, si je popotnik Māgandiya podrgnil svoje ude s svojima rokama in rekel: “To je tisto zdravje, mojster Gotama, to je tista Nibbāna; kajti zdaj sem zdrav in srečen in nič me ne prizadene.”

20. “Māgandiya, predpostavi, da obstaja mož, ki je slep od rojstva, ki ne more videti svetlih ali temnih oblik, ki ne more videti modrih, rumenih, rdečih ali roza oblik, ki ne more videti kar je ravno in kar je neravno, ki ne more videti zvezd ali sonca in lune. Sliši lahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ in on bi šel v iskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral z umazanim, nečistim oblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ga nadel in bil zadovoljen z njim in bi izgovoril besede zadovoljstva: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ Kaj misliš, Māgandiya? Ko je ta mož, ki je slep od rojstva, sprejel to umazano, nečisto oblačilo, si ga nadel in bil zadovoljen z njim, je izgovoril besede zadovoljstva: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ – je to naredil, ker je vedel in videl, ali zaradi zaupanja v moža z dobrim vidom?”

“Častiti gospod, on bi naredil tako, ne da bi vedel in videl, ampak zaradi zaupanja v moža z dobrim vidom.”

21. “Tako tudi, Māgandiya, popotniki drugih sekt so slepi in brez vizije. Oni ne poznajo zdravja, oni ne vidijo Nibbāne, pa vendar izgovorijo te verze:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost.’

Ta verz so izgovorili prejšnji Popolni, popolno prebujeni:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost,
osmeročlena pot je najboljša od poti,
ker varno vodi do Nesmrtnosti.’

Sedaj, to je postopoma postalo veljavno med običajnimi ljudmi. In čeprav je to telo, Māgandiya, bolezen, tumor, kopje, nesreča in stiska, sklicujoč se na to telo, rečeš: ‘To je to zdravje, mojster Gotama, to je ta Nibbāna.’ Ti nimaš tega plemenitega videnja, Māgandiya, s katerim morda lahko poznaš zdravje in vidiš Nibbāno.”

22. “Jaz imam zaupanje v mojstra Gotamo: ‘Mojster Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da lahko pridem do spoznanja zdravja in da vidim Nibbāno.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki ne more videti temnih in svetlih oblik … ali sonca in lune. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi pripravil zdravilo za njega, vendar se z uporabo tega zdravila vid tega moža ne bi pojavil ali bil prečiščen. Kaj misliš, Māgandiya, bi ta zdravnik postal utrujen in razočaran?” - “Da, mojster Gotama.” - “Tako tudi, Māgandiya, če bi te jaz učil Dhammo tako: ‘To je tisto zdravje, to je tista Nibbāna,’ morda ne bi spoznal zdravja ali videl Nibbāne in to bi bilo utrudljivo in mučno zame.”

23. “Jaz imam zaupanje v mojstra Gotamo: ‘Mojster Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da lahko spoznam zdravje in vidim Nibbāno.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki ne more videti temnih in svetlih oblik … ali sonca in lune. Sliši lahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ in on bi šel v iskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral z umazanim, nečistim oblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ga nadel. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravila - sredstva za bljuvanje in odvajala, mazila in proti mazila in nosna zdravila - in z uporabo teh zdravil se bi človekov vid povrnil in prečistil. Skupaj s pojavitvijo njegovega vida, bi postala njegova želja in hotenje po tem umazanem suknu opuščeno; in tega človeka bi gledal kot na sovražnika, kot na tistega, ki mu je storil škodo in morda pomisli, da bi ga moral ubiti: ‘Resnično, ta mož me je dolgo časa vlekel za nos, varal in goljufal s tem umazanim, nečistim oblačilom, ko mi je rekel: “Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’”

24. “Tako tudi, Māgandiya, če bi te učil Dhammo tako: ‘To je to zdravje, to je ta Nibbāna,’ bi morda spoznal zdravje in videl Nibbāno. Skupaj z nastajanjem tvojega vida, so lahko tvoje želje in poželenje po petih agregatih, na katerega vplivajo predpostavke, opuščene. Potem morda lahko misliš: ‘Resnično, dolgo časa me je ta um vlekel za nos, me varal in goljufal. Ko sem se oprijemal, sem se oprijemal le za snov, sem se oprijemal le za občutek, sem se oprijemal le za zaznavo, sem se oprijemal le za tvorbe, sem se oprijemal le za zavest. S svojim oprijemanjem kot pogojem, obstoj; z obstojem kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, nastanejo staranje in smrt, žalost, objokovanje, bolečina, bridkost in obup. Takšen je izvor vse te celotne gmote trpljenja.’”

25. “Jaz imam zaupanje v mojstra Gotamo: ‘Mojster Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da se lahko dvignem iz tega sedeža ,ozdravljen svoje slepote.’”

“Potem, Māgandiya, druži se s pravimi ljudmi. Ko se družiš s pravimi ljudmi, boš slišal pravo Dhammo. Ko slišiš pravo Dhammo, boš vadil v skladu s pravo Dhammo. Ko vadiš v skladu s pravo Dhammo, boš sam spoznal in videl: ‘To so bolezni, tumorji in kopja; toda tukaj te bolezni, tumorji in kopja izginejo brez ostanka. S prenehanjem svojih predpostavk, pride do prenehanja eksistence; s prenehanjem eksistence, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, preneha staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšno je prenehanje vse te gmote trpljenja.’”

26. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Māgandiya rekel: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Sprejel bom hojo naprej pod mojstrom Gotamo, sprejel bom popolno sprejetost.”

27. “Māgandiya, ta, ki je predhodno pripadal drugi sekti in želi hojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino, živi preizkusno štiri mesece. Če so menihi na koncu štirih mesecev z njim zadovoljni, mu dajo posvetitev za hojo naprej in ga popolno sprejmejo v status meniha. Toda jaz prepoznam individualne razlike v tem pogledu.”

“Častiti gospod, če ta, ki predhodno pripada drugi sekti in želi hojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino živi preizkusno štiri mesece in če so na koncu štirih mesecev menihi z njim zadovoljni, mu dajo posvetitev za hojo naprej in ga popolno sprejmejo v status meniha, potem bom jaz živel na preizkusu štiri leta. Na koncu štirih let, če bodo menihi zadovoljni z mano, naj mi odobrijo hojo naprej in me popolnoma sprejmejo v meniški status.”

28. Potem je popotnik Māgandiya sprejel hojo naprej pod Blaženim in prejel popolno sprejetje. In kmalu, ne dolgo po svojem popolnem sprejetju, ko je bival sam, usmerjen v svojo notranjost, prizadeven, vnet in odločen, je častiti Māgandiya, s svojim uresničenjem z direktnim znanjem, tukaj in sedaj vstopil in bival v tem vrhunskem cilju svetega življenja, zaradi katerega pripadnik naroda gre upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Neposredno je vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.” In častiti Māgandiya je postal eden od arahantov.

 

Opombe


[1] V hinduizmu še dandanes posebej častijo ogenj, ki v hišah vernikov nikoli ne ugasne. Zato je prostor, v katerem gori ogenj za brahmine zelo pomemben in lahko sklepamo, da je bila velika čast, če so gostu pripravili ležišče v tej sobi.

[2] Govor je o rasti na področju čutnosti – Buddha je učil zadržanje, kar je razvidno iz nadaljevanja sutte.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)