(MN 81) Ghaṭikāra Sutta – Lončar Ghaṭikāra

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval med Kosalanci skupaj z veliko skupnostjo menihov.

2. Na določenem mestu ob glavni cesti se je Blaženi zasmejal. Častiti Ᾱnanda je pomislil: “Kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmeh Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.” Uredil si je svoje zgornje oblačilo na eno rame, iztegnil svoje roke v ponižen pozdrav proti Blaženem in ga vprašal: “Častiti gospod, kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmeh Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.”

3. “Nekoč, Ᾱnanda, je bilo na tem prostoru cvetoče in živahno trgovsko mesto z imenom Vebhalinga, z mnogo prebivalci in polno ljudi. Blaženi Kassapa je popoln in popolno prebujen živel blizu trgovskega mesta Vebhalinga. Dejansko je tukaj Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, imel svoj samostan; bilo je tukaj, dejansko, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, živel in svetoval skupnosti menihov.”

4. Potem je častiti Ᾱnanda štirikrat prepognil svoje iz krp sešito ogrinjalo, ga razgrnil in rekel Blaženemu: “Potem, častiti gospod, naj Blaženi sede. Tako bo ta prostor uporabljen od dveh dovršenih, popolno prebujenih.”

Blaženi je sedel na sedež, ki je bil pripravljen in nagovoril častitega Ᾱnando:

5. “Nekoč, Ᾱnanda, je bilo na tem prostoru cvetoče in živahno trgovsko mesto z imenom Vebhalinga, z mnogo prebivalci in polno ljudi. Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, je živel blizu trgovskega mesta Vebhalinga. Bilo je tukaj, dejansko, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, imel svoj samostan; bilo je tukaj, dejansko, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, tukaj prebival in svetoval skupnosti menihov.

6. V Vebhalingi je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, imel za podpornika, za svojega glavnega podpornika, lončarja z imenom Ghaṭikāra. Lončar Ghaṭikāra je imel za prijatelja, za tesnega prijatelja, brahminskega študenta z imenom Džotipāla.

Nekega dne je lončar Ghaṭikāra nagovoril brahminskega študenta Džotipāla: ‘Dragi moj Džotipāla, pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ Brahminski študent Džotipāla je odvrnil: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, zakaj naj obiščeva tega gologlavega asketa?’

V drugo in v tretje je lončar Ghaṭikāra rekel: ‘Dragi moj Džotipāla, pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ In v drugo in v tretje je brahminski študent Džotipāla odgovoril: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’ - ‘Potem, dragi moj Džotipāla, vzemiva umivalno gobo in milo in se greva kopat v reko.’ - ‘No, prav,’ je odgovoril Džotipāla.

7. Tako sta lončar Ghaṭikāra in brahminski študent Džotipāla vzela umivalno gobo in milo in se odšla kopat v reko. Potem je Ghaṭikāra rekel Džotipāli: ‘Dragi moj Džotipāla, samostan Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega je v bližini. Pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ Džotipāla je odgovoril: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’

V drugo in v tretje je lončar Ghaṭikāra rekel: ‘Dragi moj Džotipāla, samostan Blaženega Kassape … ’ In v drugo in v tretje je brahminski študent Džotipāla odgovoril: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’

8. Potem je lončar Ghaṭikāra zgrabil brahminskega študenta Džotipāla za pas in rekel: ‘Dragi moj Džotipāla, čisto blizu je samostan Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ Potem si je brahminski študent Džotipāla odpel svoj pas in rekel: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’

9. Ko si je brahminski študent Džotipāla umil svojo glavo, ga je lončar Ghaṭikāra zgrabil za lase in rekel:[1] ‘Dragi moj Džotipāla, čisto blizu je samostan Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’

Brahminski študent Džotipāla je pomislil: ‘To je sijajno, to je neverjetno, da si me ta lončar Ghaṭikāra, ki je manjvrednega rojstva, dovoli zgrabiti za lase, potem ko sva si umila glavi! Gotovo to ne more biti enostavna zadeva.’ In je rekel lončarju Ghaṭikāri: ‘Tako daleč greš, dragi moj Ghaṭikāra?’ - ‘Tako daleč grem, dragi moj Džotipāla; ker tako močno mislim, da je dobro videti tega Blaženega, popolnega in popolno prebujenega!’ - ‘Potem, dragi moj Ghaṭikāra, me spusti. Pojdiva in ga obiščiva.’

10. Tako sta lončar Ghaṭikāra in brahminski študent Džotipāla odšla do Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Ghaṭikāra je, ko ga je pozdravil, sedel na stran, medtem ko pa je Džotipāla izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je tudi on sedel na stran. Ghaṭikāra je potem rekel Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu: ‘Častiti gospod, to je brahminski študent Džotipāla, moj prijatelj, moj tesen prijatelj. Naj ga Blaženi uči Dhammo.’

In Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, je poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil lončarja Ghaṭikāra in brahminskega študenta Džotipālo z razlago Dhamme. Na koncu razlage, ko sta bila očarana in vesela besed Blaženega Kassape, sta se dvignila iz svojih sedežev in ko sta se poklonila Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu, sta ga z njune desne strani zapustila.

11. Potem je Džotipāla vprašal Ghaṭikāra: ‘Sedaj, ko si slišal to Dhammo, dragi moj Ghaṭikāra, zakaj ne greš naprej od doma v brezdomstvo?’ - Dragi moj Džotipāla, ali ne veš, da vzdržujem svoje slepe in ostarele starše?’ - ‘Potem, dragi moj Ghaṭikāra, bom šel naprej od doma v brezdomstvo.’

12. Spet sta lončar Ghaṭikāra in brahminski študent Džotipāla odšla do Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Ko sta ga pozdravila, sta sedla na stran in lončar Ghaṭikāra je rekel Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu: ‘Častiti gospod, to je brahminski študent Džotipāla, moj prijatelj, moj tesen prijatelj. Naj ga Blaženi pomeniši.’ In brahminski študent Džotipāla je sprejel pomenišenje od Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega in sprejel popolno sprejetost.

13. Ne dolgo zatem, ko je brahminski študent Džotipāla prejel popolno sprejetost, pol meseca zatem, ko je prejel popolno sprejetost, se je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen mudil pri Vebhalingi tako dolgo kot je hotel, nakar se je odpravil na pot proti Varanasiju. Potoval je po etapah in končno prispel v Varanasi. Tam je živel v Jelenjem parku v Isipatani.

14. Kralj Kāsija, Kikī, je slišal: ‘Izgleda, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, prispel v Varanasi in živi v Jelenjem parku v Isipatani.’ Zato je pripravil več kočij, se vzpel na eno od njih in se odpeljal iz Varanasija s kraljevsko slovesnim sprevodom z namenom, da vidi Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Peljal se je tako daleč, kot je bilo to po cesti mogoče, potem pa je sestopil iz svoje kočije in odšel naprej peš do Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Ko ga je pozdravil, je sedel na stran in Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, je poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil kralja Kāsija, Kikīja, z razlago Dhamme.

15. Na koncu razlage je kralj Kāsija, Kikī, rekel: ‘Častiti gospod, naj se Blaženi skupaj s skupnostjo menihov strinja in jutri sprejme hrano od mene.’ In Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen je to sprejel s tišino. Potem, vedoč da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, to sprejel, se je dvignil iz svojega sedeža in ko se mu je poklonil, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

16. Ko se je končala noč je kralj Kāsija, Kikī, pripravil različne vrste dobre hrane v svojem bivališču – rdeči riž, ki je bil shranjen v snopu z izločenimi temnimi zrni, skupaj z mnogimi omakami in kariji – in naznanil Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu: ‘Čas je, častiti gospod, hrana je pripravljena.’

17. Ko je bilo jutro, se je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel s skupnostjo menihov v bivališče kralja Kāsija, Kikīja, in sedel na pripravljen sedež. Potem je s svojimi lastnimi rokami kralj Kāsija, Kikī, postregel in zadovoljil skupnost menihov, ki jo je vodil Buddha, z različnimi vrstami dobre hrane. Ko je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, pojedel in odložil svojo skledo, je kralj Kāsija, Kikī, zavzel nižji sedež, sedel na stran in rekel: ‘Častiti gospod, naj Blaženi sprejme moje bivališče za deževni umik v Varanasiju; povabilo velja tudi za skupnost menihov.’ - ‘Dovolj, kralj, moje bivališče za deževni umik je že zagotovljeno.’

V drugo in v tretje je kralj Kāsija, Kikī, rekel: ‘Častiti gospod, naj Blaženi sprejme moje bivališče za deževni umik v Varanasiju; povabilo velja tudi za skupnost menihov.’ - ‘Dovolj, kralj, moje bivališče za deževni umik je že zagotovljeno.’

Kralj je pomislil: ‘Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, ne sprejme mojega povabila glede bivališča za deževni umik v Varanasiju,’ in je bil zelo razočaran in žalosten.

18. Potem je rekel: ‘Častiti gospod, ali imaš boljšega podpornika kot sem jaz?’ - ‘Imam, veliki kralj. Tam je trgovsko mesto Vebhalinga, kjer živi lončar po imenu Ghaṭikāra. On je moj podpornik, moj glavni podpornik. Sedaj ti, veliki kralj, misliš: “Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, ne sprejme mojega bivališča za deževni umik v Varanasiju,” in ti si bil zelo razočaran in žalosten; toda lončar Ghaṭikāra ni in ne bo. Lončar Ghaṭikāra je šel po zatočišče k Buddhi, Dhammi in Sanghi. Vzdrži se ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, napačnega ravnanja v spolnosti, napačnega govora in vina, žganih pijač in opojnih substanc, kar je osnova nemarnosti. Ima popolno zaupanje v Buddho, Dhammo in Sangho in ima vrline, ki jih ljubijo plemeniti. Je brez dvoma o trpljenju, o izvoru trpljenja, o prenehanju trpljenja in o poti, ki vodi do prenehanja trpljenja. Hrani se le v enem delu dneva, je v celibatu, je kreposten, dobrega značaja. Odložil je dragulje in zlato, opustil zlato in srebro. Ne koplje po tleh za glino s krampom ali s svojimi lastnimi rokami; kar je ostalo na obrežjih ali kar so izkopale podgane, pripelje domov na vozu; ko napravi lonec, pravi: “Naj vsakdo, ki mu je všeč, določi nekaj izbranega riža ali izbranega fižola ali izbrane leče in vzame vse to, karkoli mu je všeč.” Podpira svoje slepe in ostarele starše. Ko je uničil pet nižjih ovir, je on ta, ki se bo spontano ponovno pojavil [v Čistem bivališču] in bo tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se kdaj vrnil iz tistega sveta.

19. ‘Nekoč, ko sem živel v Vebhalingu, bilo je jutro, sem se oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel do staršev lončarja Ghaṭikāra in jih vprašal: “Prosim vas, kam je odšel lončar?” - “Častiti gospod, tvoj podpornik je šel ven; toda vzemi riž iz kotla in omako iz posode za omako in jej.”

To sem naredil in odšel. Potem je lončar Ghaṭikāra prišel do svojih staršev in jih vprašal: “Kdo je vzel riž iz kotla in omako iz posode za omako, to pojedel in odšel?” - “Dragi moj, to je napravil Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen.”

Lončar Ghaṭikāra je pomislil: “To je dobiček zame, to je velik dobiček zame, da se Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, tako zanaša name!” In navdušenje in sreča ga nista zapustila pol meseca in njegovih staršev za en teden.

20. Ob drugi priložnosti, ko sem živel v Vebhalingu, sem se zjutraj oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel k staršem lončarja Ghaṭikāra in jih vprašal: “ Prosim vas, kam je odšel lončar?” - “Častiti gospod, tvoj podpornik je šel ven; toda vzemi kašo iz posode in omako iz posode za omake in jej.”

To sem naredil in odšel. Potem je lončar Ghaṭikāra odšel do svojih staršev in jih vprašal: “Kdo je vzel kašo iz posode in omako iz posode za omako, to pojedel in odšel?” - “Dragi moj, to je napravil Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen.”

Lončar Ghaṭikāra je pomislil: “To je dobiček zame, to je velik dobiček zame, da ima Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen tako zaupanje vame!” In navdušenje in sreča ga nista zapustila pol meseca in njegovih staršev za en teden.

21. Ob drugi priložnosti, ko sem živel v Vebhalingu, je puščala streha moje koče. Nagovoril sem menihe: “Pojdite menihi in poiščite, če je kaj slame v hiši lončarja Ghaṭikāra.” - “Častiti gospod, v hiši lončarja Ghaṭikāra ni slame; slama je na strehi njegove delavnice.” - “Pojdite menihi in odstranite slamo s strehe delavnice lončarja Ghaṭikāra.”

Tako so napravili. Potem so starši lončarja Ghaṭikāra vprašali menihe: “Kdo je odstranil slamo s strehe delavnice?” - “Sestra, streha koče Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega, pušča.” - “Vzemite slamo, častiti gospodje, vzemite jo in bodite blagoslovljeni!”

Potem je lončar Ghaṭikāra odšel do svojih staršev in jih vprašal: “Kdo je odstranil slamo iz strehe delavnice?” - “Menihi, dragi moj; koča Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega je puščala.”

Lončar Ghaṭikāra je pomislil: “To je dobiček zame, to je velik dobiček zame, da ima Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, tako zaupanje vame!” In navdušenje in sreča ga nista zapustila pol meseca in njegovih staršev za en teden. Potem je streha delavnice ostala tri mesece z nebom kot streho, pa vendar dež ni prišel vanjo. Takšen je lončar Ghaṭikāra.’

‘To je dobiček za lončarja Ghaṭikāra, to je velik dobiček zanj, da Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen tako zaupa vanj.’

22. Potem je kralj Kāsija, Kikī, odposlal lončarju Ghaṭikāri petsto vozov rdečega riža zvezanega v snope, in tudi material za omako, ki gre zraven. Kraljevi ljudje so odšli do lončarja Ghaṭikāra in mu rekli: ‘Častiti gospod, tam je petsto vozov rdečega riža zvezanega v snope, in tudi material za omako, ki gre zraven. To ti je poslal kralj Kāsija, Kikī; prosim sprejmi to.’ - ‘Kralj je zelo zaposlen in ima mnogo dela. Jaz imam dovolj. Naj bo to za samega kralja.’

23. Sedaj, Ᾱnanda, lahko si misliš: ‘Seveda, nekdo drugi je ob tej priliki bil brahminski študent Džotipāla .’ Toda tega ne bi smeli jemati tako. Ob tej priliki sem jaz bil brahminski študent Džotipāla.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in očaran z besedami Blaženega.

 

Opombe

[1] Na vzhodu je resen prestopek olike, če se nekdo iz nižje kaste dotakne glave nekoga, ki je iz višje kaste.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)