(MN 82) Raṭṭhapāla Sutta - O Raṭṭhapāli

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval v deželi Kuru z veliko skupino menihov in na koncu prispel v mesto z imenom Thullakoṭṭhita.

2. Brahmanski gospodarji iz Thullakoṭṭhita so slišali: “Asket Gotama, sin Sakyanov, ki je šel od doma iz naroda Sakya, je potoval v deželi Kuru z veliko skupino menihov in je prišel v Thullakoṭṭhito. Dobro poročilo o mojstru Gotami se je razširilo: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

3. In brahminski gospodarji iz Thullakoṭṭhita so odšli do Blaženega. Nekateri so izkazali čast Blaženemu in sedli na stran; nekateri so z njim izmenjali pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran; nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in sedli na stran; nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime naroda in sedli na stran; nekateri so ostali tiho in sedli na stran. Ko so sedeli, jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi.

4. Takrat je pripadnik naroda, z imenom Raṭṭhapāla, sin vodilnega naroda v tem istem Thullakoṭṭhitiju, sedel v družbi. Pomislil je: “Kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.”

5. Potem so se brahminski gospodarji iz Thullakoṭṭhita, ko jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, navdušili in razveselili v njegovih besedah. Potem so se dvignili iz svojih sedežev in ko so se mu poklonili, so odšli tako, da so ga imeli na svoji desni strani.

(DOVOLJENJE STARŠEV ZA HOJO NAPREJ)

6. Kmalu potem, ko so odšli je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je sedel na stran in rekel Blaženemu: “Častiti gospod, kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Častiti gospod, želim si obriti svoje lase in brado, obleči rumena oblačila in iti naprej od doma v brezdomstvo. Sprejel bom hojo pod vodstvom Blaženega, sprejel bom popolno sprejetost.”

“Ali si dobil dovoljenje svojih staršev, Raṭṭhapāla, da greš naprej od doma v brezdomstvo?”

“Ne, častiti gospod, nimam dovoljenja svojih staršev.”

“Raṭṭhapāla, Tathāgate ne podelijo meniškega posvečenja nobenemu, ki nima dovoljenja svojih staršev.”

“Častiti gospod, poskrbel bom, da mi bodo starši dovolili, da grem naprej od doma v brezdomstvo.”

7. Potem se je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, dvignil s svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je odšel in ga pri tem obšel s svoje desne strani. Odšel je k svojima staršema in jima rekel: “Mati in oče, kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Želim si obriti svoje lase in brado, obleči rumena oblačila in iti naprej od doma v brezdomstvo. Dovolita mi, da grem naprej od doma v brezdomstvo.”

Ko je to rekel, sta njegova starša odgovorila: “Dragi Raṭṭhapāla, ti si najin edini sin, dragi in ljubljeni. Bil si vzgojen v udobju, zrasel si v udobju; ti ne veš ničesar o trpljenju, dragi Raṭṭhapāla. Celo v primeru tvoje smrti bi te izgubila nehoteno, zato, kako bi ti lahko dala dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?”

V drugo … V tretje je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, rekel svojima staršema: “Mati in oče … dovolita mi, da grem naprej od doma v brezdomstvo.”

Tretjič sta mu njegova starša odgovorila: “Dragi Raṭṭhapāla … kako bi ti lahko dala dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?”

Ker ni dobil dovoljenja staršev, da gre od doma, je pripadnik naroda Raṭṭhapāla legel na gola tla in rekel:

“Prav tukaj bom ali umrl ali prejel dovoljenje da grem naqprej v meniško življenje.”

8. Potem sta starša pripadniku naroda, Raṭṭhapāli, rekla: “Dragi Raṭṭhapāla, ti si najin edini sin, dragi in ljubljeni. Bil si vzgojen v udobju, zrasel si v udobju; ti ne veš ničesar o trpljenju, dragi Raṭṭhapāla. Vstani, dragi Raṭṭhapāla, jej, pij in se zabavaj. Med jedjo, pitjem in ko se zabavaš, lahko veselo uživaš v čutnosti in dosegaš zasluge. Midva ti ne dovoliva, da greš od doma v brezdomstvo. Celo v primeru tvoje smrti bi te izgubila brez najine volje, zato, kako bi ti dala dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” Ko je bilo to rečeno, je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, ostal tiho.

V drugo … V tretje sta mu njegova starša rekla: “Dragi Raṭṭhapāla … kako bi ti lahko dala najino dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” V tretje je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, ostal tiho.

9. Potem sta starša pripadnika naroda, Raṭṭhapāle, odšla do njegovih prijateljev in jim rekla: “Dragi, pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, je legel na gola tla in rekel: ‘Prav tukaj bom ali umrl ali šel v meniško življenje.’ Pridite, dragi, pojdite do pripadnika naroda Raṭṭhapāla in mu recite: ‘Prijatelj Raṭṭhapāla, ti si edini sin tvojih staršev … Vstani, prijatelj Raṭṭhapāla, jej, pij in se zabavaj … kako bi ti lahko dala dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?’”

10. Potem so prijatelji pripadnika naroda, Raṭṭhapāle, odšli do njega in mu rekli: “Prijatelj Raṭṭhapāla, ti si edini sin tvojih staršev, dragi in ljubljeni. Bil si vzgojen v udobju, zrasel si v udobju; ti ne veš ničesar o trpljenju, prijatelj Raṭṭhapāla. Vstani, prijatelj Raṭṭhapāla, jej, pij in se zabavaj. Med jedjo, pitjem in ko se zabavaš, lahko veselo uživaš v čutnosti in dosegaš zasluge. Tvoji starši ti ne dovolijo, da greš od doma v brezdomstvo. Celo v primeru tvoje smrti, bi te izgubila brez njune volje, zato kako bi ti lahko dala svoje dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” Ko je bilo to rečeno, je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, ostal tiho.

V drugo … V tretje so mu prijatelji rekli: “Prijatelj Raṭṭhapāla … kako bi ti lahko dala svoje dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” V tretje je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, ostal tiho.

11. Potem so prijatelji pripadnika naroda, Raṭṭhapāla, odšli do njegovih staršev in jima rekli: “Mati in oče, pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, leži na golih tleh in je rekel: ‘Prav tukaj bom ali umrl ali prejel dovoljenje za meniško življenje.’ Če mu ne podelita vajinega dovoljenja, da gre naprej od doma v brezdomstvo, bo tam umrl. Toda, če mu podelita vajino dovoljenje, ga bosta videla kasneje, ko bo šel naprej od doma v brezdomstvo. In če ne bo užival v meništvu, kaj drugega lahko naredi, kot da se vrne nazaj? Zato mu dajta vajino dovoljenje, da gre naprej od doma v brezdomstvo.”

“Potem, dragi, dajeva pripadniku naroda Raṭṭhapāli dovoljenje, da gre naprej od doma v brezdomstvo. Toda, ko je menih, mora obiskati svoje starše.”

Nato so prijatelji pripadnika naroda, Raṭṭhapāle, odšli k njemu in mu rekli: “Vstani, prijatelj Raṭṭhapāla. Tvoji starši ti dovolijo, da greš naprej od doma v brezdomstvo. Toda, ko si menih, moraš obiskati svoje starše.”

12. Pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, je potem vstal in ko je ponovno pridobil svojo moč, je odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran in mu rekel: “Častiti gospod, jaz imam dovoljenje staršev, da grem naprej od doma v brezdomstvo. Naj me Blaženi pomeniši.” Potem je pripadnik naroda Raṭṭhapāla prejel posvetitev[1] Blaženega in prejel popolno sprejetje[2].

13. Nedolgo tega, kar je Raṭṭhapāla prejel popolno sprejetost, pol meseca po tem kar je prejel popolno sprejetost, ko je Blaženi ostal v Thullakoṭṭhiti tako dolgo, kot je hotel, je ta odpotoval proti Sāvatthīju. Ko je potoval po etapah, je končno prispel v Sāvatthī in tam živel v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

14. Kmalu, ko je živel sam, umaknjen, vestno, vneto in odločno, je častiti Raṭṭhapāla, s svojim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopil in bival v vrhunskem cilju svetega življenja, zaradi česar pripadnik naroda gre upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Neposredno je vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.” In častiti Raṭṭhapāla je postal eden od arahantov.

(OBISK STARŠEV)

15. Nato je častiti Raṭṭhapāla odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je sedel na stran in mu povedal: “Častiti gospod, želim obiskati svoje starše, če mi to dovoli Blaženi.”

Potem je Blaženi pogledal v misli, ki so bile v umu častitega Raṭṭhapāle. Ko je spoznal, da pripadnik naroda Raṭṭhapāla ni bil zmožen opustiti vadbe in se vrniti v običajno življenje, mu je rekel: “Sedaj je čas, Raṭṭhapāla, da narediš kar misliš, da je primerno.”

16. Častiti Raṭṭhapāla se je dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je odšel in ga pri tem obhodil s svoje desne strani. Uredil je svoje bivališče, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in se odpravil na potovanje proti Thullakoṭṭhitu. Ko je potoval po etapah je na koncu dospel v Thullakoṭṭhit. V Thullakoṭṭhitu je živel v vrtu Migācīra, kralja Koravya. Ko je bilo jutro, se je oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Thullakoṭṭhit po miloščino. Ko je hodil po miloščino od hiše do hiše v Thullakoṭṭhitu je prišel do očetove hiše.

17. Ob tej priložnosti je oče častitega Raṭṭhapāla sedel v dvorani pri osrednjih vratih z urejeno pričesko. Ko je videl častitega Raṭṭhapālo prihajati v daljavi je rekel: “Naš edini sin, dragi in ljubljeni, je šel v meništvo s temi gologlavimi asketi.” In pri hiši svojega očeta, častiti Raṭṭhapāla ni dobil niti miloščine niti vljudne zavrnitve; namesto tega je dobil le sramotenje.

18. Ravno takrat je sužnja enega od njegovih sorodnikov nameravala zavreči nekaj stare kaše. Ko je to videl, ji je častiti Raṭṭhapāla rekel: “Sestra, če naj bi se to zavrglo, potem to raje vlij v mojo skledo.”

Ko je vlivala kašo, je prepoznala značilne lastnosti njegovih rok, njegovih nog in njegovega glasu. Odšla je do njegove matere in rekla: “Prosim vedite, moja gospa, da je prispel sin mojega gospodarja, Raṭṭhapāla.”

“Čudovito! Če je to kar praviš res, potem nisi več sužnja!”

Nato je mati častitega Raṭṭhapāla odšla do njegovega očeta in mu rekla: “Prosim vedi, gospodar, da pravijo, da je prispel pripadnik naroda, Raṭṭhapāla.”

19. Ravno takrat je častiti Raṭṭhapāla jedel staro kašo ob steni neke zgradbe. Njegov oče je odšel da njega in mu rekel: “Raṭṭhapāla, dragi moj, gotovo si ti … in ti boš jedel staro kašo! Ali ni tam tvoja lastna hiša, da greš vanjo?”

“Kako bi lahko imeli hišo, gospodar, ko smo šli naprej od doma v brezdomstvo? Mi smo brezdomci, gospodar. Mi smo odšli v tvojo hišo, vendar nismo prejeli niti miloščine niti vljudne zavrnitve; namesto tega, smo prejeli le sramotenje.”

“Pridi, dragi Raṭṭhapāla, pojdiva v hišo.”

“Dovolj, gospodar, moj obrok za danes je končan.”

“Potem, dragi Raṭṭhapāla, privoli prejeti jutrišnji obrok hrane.” Častiti Raṭṭhapāla se je strinjal v tišini.

20. Ko je vedel, da se je častiti Raṭṭhapāla strinjal, se je njegov oče vrnil nazaj v svojo hišo, kjer je zlatnike in drage kovine zbral na velik kup in ga pokril s preprogami. Nato je rekel prejšnjim ženam častitega Raṭṭhapāle: “Pridite, snahe, okrasite se z okraski na način, da vas bo Raṭṭhapāla našel kot najbolj drage in ljubezni vredne.”

21. Ko se je noč končala, je imel oče častitega Raṭṭhapāle v svoji hiši pripravljeno dobro hrano raznih vrst in je najavil častitemu Raṭṭhapāli: “Čas je, dragi Raṭṭhapāla, obrok hrane je pripravljen.”

22. Ko je bilo jutro, se je častiti Raṭṭhapāla oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel do hiše svojega očeta in sedel na pripravljen sedež. Njegov oče je odkril kup zlatnikov in dragih kovin in rekel: “Dragi Raṭṭhapāla, to je tvoje premoženje po materi; tvoje premoženje po očetu je drugo in tvoje podedovano premoženje je spet drugo. Dragi Raṭṭhapāla, ti lahko uživaš bogastvo in delaš dobra dela. Pridi, dragi, opusti vadbo in se vrni k običajnemu življenju, uživaj v bogastvu in delaj dobra dela.”

“Gospodar, če bi sledil mojemu nasvetu, potem bi ta kup zlatnikov in dragih kovin naložil na vozove, ga odpeljal in odvrgel v tok reke Ganges. Zakaj je tako? Ker, gospodar, na račun tega se ti bo pojavila skrb, tožba, bolečina, gorje in obup.”

23. Potem so prejšnje žene častitega Raṭṭhapāla objele njegove noge in mu rekle: “Kakšne so, sin mojega gospoda, nimfe, zaradi katerih živiš sveto življenje?”

“Mi ne živimo svetega življenja zaradi nimf, sestre.”

“Sin našega gospoda, Raṭṭhapāla, nas ima za ‘sestre,’” so zajokale in tam omedlele.

24. Nato je častiti Raṭṭhapāla rekel svojemu očetu: “Gospodar, če obstaja obrok hrane, ki ga imate namen dati, potem ga dajte. Ne trpinčite nas.”

“Potem jej, dragi Raṭṭhapāla, obrok hrane je pripravljen.”

Nato je častitemu Raṭṭhapāli postregel oče s svojimi rokami in ga zadovoljil z različnimi vrstami dobre hrane. Ko je častiti Raṭṭhapāla pojedel in umaknil svoje roke od sklede, je vstal in izgovoril te verze:

25. “Poglej tukaj lutko okrašeno,
telo zgrajeno iz prediva,
bolno, predmet zaskrbljenosti,
v katerem ni stabilnosti.

Poglej figuro tukaj okrašeno,
z nakitom in uhani,
okostje zavito v kožo,
privlačno zaradi njenih oblačil.

Njene noge okrašene z barvo kane
in puder nanešen na njen obraz:
morda bo preslepila bedaka, toda ne
iskalca nasprotnega obrežja.

Njeni lasje so okrašeni z osmerno kito
in maža namazana okrog oči:
morda bo preslepila bedaka, toda ne
iskalca nasprotnega obrežja.

Lepo okrašeno umazano telo,
kakor sveže prebarvan lonec:
morda bo preslepila bedaka, toda ne
iskalca nasprotnega obrežja.

Lovec na jelene je nastavil zanko,
toda jelen pasti ni sprožil;
mi pojémo vabo in odidemo
in pustimo lovce žalovati.”

26. Ko je častiti Raṭṭhapāla vstal in izgovoril te verze, je odšel do vrta Migācīra, kralja Koravya, in sedel k vznožju drevesa, da bi prebil dan.

27. Nato je kralj Koravya nagovoril svojega vrtnarja: “Dobri vrtnar, uredi vrt Migācīra, da lahko gremo do prijetnega vrta, da vidimo prijeten kraj.” - “Da, gospod,” je odgovoril. Ko je urejal vrt Migācīra, je vrtnar videl častitega Raṭṭhapāla sedeti ob vznožju drevesa, da tam prebije dan. Ko ga je videl, je odšel do kralja Koravya in mu rekel: “Gospodar, vrt Migācīra je urejen. Pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, je tam, sin vodilnega naroda v tem istem Thullakoṭṭhitiju, o katerem ste vedno visoko govorili; sedel je ob vznožje drevesa, da bi prebil dan.”

“Potem, dobri vrtnar, dovolj je prijetnosti vrta za danes. Sedaj bomo šli izkazati spoštovanje temu mojstru Raṭṭhapāli.”

28. Ko je rekel: “Proč z vso hrano, ki je bila tam pripravljena,” je kralj Koravya imel pripravljenih več kraljevskih kočij, se povzpel na eno od njih in se v spremstvu drugih kočij odpeljal iz Thullakoṭṭhita, skupaj s polnim pompom kraljevskosti, da obišče častitega Raṭṭhapāla. Po cesti se je peljal s kočijo tako dolgo, kot je bilo to mogoče, potem pa je sestopil s kočije in odšel naprej peš. Do častitega Raṭṭhapāla so mu sledili tudi najbolj eminentni uradniki. S častitim Raṭṭhapālo je izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je obstal na strani in rekel: “Tukaj je odeja za slona. Naj mojster Raṭṭhapāla sedi na njej.”

“Ni potrebno, veliki kralj. Sedi. Jaz že sedim na svoji blazini.”

Kralj Koravya je sedel na pripravljen sedež in rekel:

(ŠTIRI VRSTE IZGUB)

29. “Mojster Raṭṭhapāla, obstajajo štiri vrste izgub. Ker so izkusili te štiri vrste izgub, so si nekateri ljudje obrili svoje lase in brade, nadeli rumeno obleko in šli naprej od doma v brezdomstvo. Katere štiri? Obstaja izguba skozi staranje, izguba skozi bolezen, izguba bogastva in izguba sorodnikov.

30. In kaj je izguba skozi staranje? Mojster Raṭṭhapāla, nekdo je star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti, prišel je do zadnje stopnje. On misli tako: ‘Jaz sem star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti, prišel sem do zadnje stopnje. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo ali povečal bogastvo, ki je že pridobljeno. Kaj če si obrijem lase in brado, nadenem rumeno obleko in grem naprej od doma v brezdomstvo.’ Ker je izkusil to izgubo skozi staranje, si obrije svoje lase in brado, nadene rumeno obleko in gre naprej od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba skozi staranje. Toda mojster Raṭṭhapāla je sedaj vendar mlad, temnolas mladenič, obdarjen z blagoslovom mladosti, v cvetu življenja. Mojster Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube skozi staranje. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel od doma v brezdomstvo?

31. In kaj je izguba skozi bolezen? Mojster Raṭṭhapāla, nekdo je prizadet, trpi in je težko bolan. On misli tako: ‘Jaz sem prizadet, trpim in sem težko bolan. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo … v brezdomstvo.’ Ker je izkusil to izgubo skozi bolezen ... gre od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba skozi bolezen. Toda mojster Raṭṭhapāla je sedaj brez bolezni in prizadetosti; on ima dobro prebavo, ki ni niti preveč hladna niti preveč topla, ampak srednja. Mojster Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube skozi bolezen. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?

32. In kaj je izguba bogastva? Mojster Raṭṭhapāla, nekdo je bogat, z velikim bogastvom, z veliko posesti. Postopno se njegovo bogastvo zmanjša. On razmisli tako: ‘Prej sem bil bogat, z velikim bogastvom, z veliko posestjo. Postopno se je moje bogastvo zmanjšalo. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo … v brezdomstvo.’ Ker je izkusil to izgubo bogastva … gre naprej od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba bogastva. Toda mojster Raṭṭhapāla je sin iz vodilnega naroda v tem istem Thullakoṭṭhitu. Mojster Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube bogastva. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?

33. In kaj je izguba sorodnikov? Mojster Raṭṭhapāla, nekdo ima mnogo prijateljev in tovarišev, bližnjih in daljnih sorodnikov. Postopoma ti njegovi sorodniki izginejo. On misli tako: ‘Prej sem imel mnogo prijateljev in tovarišev, bližnjih in daljnih sorodnikov. Postopoma so ti moji sorodniki izginili. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo … v brezdomstvo.’ Ker je izkusil to izgubo sorodnikov … gre naprej od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba sorodnikov. Toda mojster Raṭṭhapāla ima mnogo prijateljev in tovarišev, bližnjih in daljnih sorodnikov, v tem istem Thullakoṭṭhitu. Mojster Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube sorodnikov. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?

34. Mojster Raṭṭhapāla, to so štiri vrste izgub. Ker so izkusili te štiri vrste izgub, so si nekateri ljudje obrili svoje lase in brade, nadeli rumeno obleko in šli naprej od doma v brezdomstvo. Mojster Raṭṭhapāla ni izkusil ničesar od tega. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?”

(ŠTIRJE POVZETKI DHAMME)

35. “Veliki kralj, obstajajo štirje povzetki Dhamme, ki jih je učil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko sem jih spoznal in videl in slišal, sem šel naprej od doma v brezdomstvo. Kateri štirje?

36. (1) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno, je izbrisljivo’: to je prvi povzetek Dhamme ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko sem ga spoznal in videl in slišal, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.

(2) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika’: to je drugi povzetek Dhamme ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi …

(3) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega; pustiti moraš vse in iti svojo pot’: to je tretji povzetek Dhamme ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi …

(4) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje’: to je četrti povzetek Dhamme ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi …

37. Veliki kralj, to so štirje povzetki Dhamme, ki jih je učil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko sem jih spoznal in videl in slišal, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

38. “Mojster Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno in izbrisljivo.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ko si bil star dvajset ali petindvajset let, ali si bil vešč jezdec slonov, vešč jezdec konjev, vešč voznik kočij, vešč lokostrelec, vešč mečevalec, močan v stegnih in rokah, čvrst, sposoben v bitki?”

“Ko sem bil star dvajset ali petindvajset let, mojster Raṭṭhapāla, sem bil vešč jezdec slonov … močan v stegnih in rokah, čvrst, sposoben v bitki. Včasih se sprašujem, ali sem imel takrat neobičajno moč. Ne vidim nikogar, ki bi mi bil enak v moči.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali si sedaj tako močan v stegnih in rokah, tako čvrst in tako sposoben v bitki?”

“Ne, mojster Raṭṭhapāla. Sedaj sem star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti, prišel do zadnje stopnje; star sem osemdeset let. Včasih nameravam postaviti nogo tukaj, vendar jo postavim nekam drugam.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno, je izbrisljivo’; in ko sem jaz vedel in videl in slišal to, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

“To je sijajno, mojster Raṭṭhapāla, to je čudovito, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno, je izbrisljivo’. Res je tako!

39. “Mojster Raṭṭhapāla, na tem dvoru obstajajo vojaške enote s sloni in konjenica in enote z bojnimi vozovi in pehota, kar nam služi, da obvladamo kakršnekoli grožnje. Mojster Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali imaš kakršnokoli kronično bolezen?”

“Jaz imam kronične vetrove, mojster Raṭṭhapāla. Včasih moji prijatelji in tovariši in sorodniki stojijo okoli mene in si mislijo: ‘Kralj Koravya bo kmalu umrl, kralj Koravya bo kmalu umrl!’”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali lahko ukažeš svojim prijateljem in tovarišem, svojim bližnjim in daljnim sorodnikom: ‘Pridite, moji dobri prijatelji in tovariši, moji bližnji in daljni sorodniki. Vsi, ki ste prisotni, delite z menoj ta boleč občutek, da bom jaz lahko čutil manj bolečine’? Ali moraš čutiti to bolečino le sam?”

“Tega ne morem ukazati svojim prijateljem in tovarišem, mojim bližnjim in daljnim sorodnikom, mojster Raṭṭhapāla. Samo jaz moram čutiti to bolečino.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika’; in ko sem to vedel in videl in slišal, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

“To je sijajno, mojster Raṭṭhapāla, to je čudovito, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika.’ Res je tako!

40. “Mojster Raṭṭhapāla, na tem dvoru obstajajo številni zlatniki in drage kovine, ki so shranjeni v shrambah za dragocenosti in pri zakladnikih. Mojster Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega; pustiti moraš vse in iti svojo pot.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ti sedaj uživaš opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnosti, toda ali jih boš sposoben imeti v bodočem življenju: ‘Naj podobno uživam sam opremljen in oskrbljen s temi istimi petimi vezmi čutnosti’? Ali bodo drugi prevzeli to lastnino, ko boš moral iti v skladu s svojimi dejanji?”

“Jaz ne morem imeti tega v bodočem življenju, mojster Raṭṭhapāla. Nasprotno, drugi bodo prevzeli to lastnino, ko bom šel dalje v skladu s svojimi dejanji.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega; pustiti moraš vse in iti svojo pot’; in ko sem vedel in videl in slišal to, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

“To je sijajno, mojster Raṭṭhapāla, to je čudovito, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega; pustiti moraš vse in iti svojo pot.’ Res je tako!

41. “Mojster Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali vladaš bogati deželi Kuru?”

“Da, mojster Raṭṭhapāla, vladam.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da je zaupanja vreden in zanesljiv mož prišel k tebi iz vzhoda in je rekel: ‘Prosim vedi, veliki kralj, da sem prišel iz vzhoda in tam sem videl veliko deželo, močno in bogato, zelo gosto naseljeno in prenatrpano z ljudmi. Tam je veliko vojaških enot s sloni, veliko konjenice, enot z bojnimi vozovi in pehota; tam je mnogo slonovine in mnogo zlatnikov in dragih kovin, tako neobdelanih kot obdelanih in mnogo žensk za žene. S tvojimi sedanjimi silami lahko vse to osvojiš. Podjarmi jih, veliki kralj.’ Kaj bi ti naredil?”

“Mi bi to podjarmili in vladali nad njimi, mojster Raṭṭhapāla.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da je zaupanja vreden in zanesljiv mož prišel k tebi iz zahoda … iz severa … iz juga in rekel: ‘Prosim vedi, veliki kralj, da sem prišel iz juga, in tam sem videl veliko deželo, močno in bogato … Podjarmi jih, veliki kralj.’ Kaj bi ti naredil?”

“Mi bi jih tudi podjarmili in vladali nad njimi, mojster Raṭṭhapāla.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje’; in ko sem vedel in videl in slišal to, sem odšel od doma v brezdomstvo.”

“To je sijajno, mojster Raṭṭhapāla, to je čudovito, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje.’ Res je tako!”

42. To je bilo tisto, kar je rekel povedal Raṭṭhapāla. In ko je povedal tisto, je še rekel:

“Vidim bogate ljudi v svetu, ki zaradi nevednosti
še niso odložili svojega zbranega bogastva.
Pohlepno kopičijo nenehno svoje bogastvo,
hrepenijo po še več čutnosti.

Kralj, ki je podjarmil zemljo s silo
in vlada deželi, ki jo omejuje ocean,
je nezadovoljén z bližnjo morsko obalo
in hrepeni po obrežju tam preko morja.

Tudi večina drugih ljudi, ne samo kralj,
ima pri srečanju s smrtjo nezmanjšane želje;
[z načrti] še vedno nepopolni zapustijo truplo;
želje ostanejo nezadovoljene v svetu.

Njegovi sorodniki žalujejo in si pulijo lase,
jočejo: ‘Ojoj! Naš ljubljeni je mrtev!’
Telo odnesejo stran, zavito v mrtvaške prte,
ga postavijo na grmado in tam sežgejo.

Oblečen v mrtvaški prt zapusti svoje bogastvo,
zboden s koli on gori [na grmadi].
In ko je umrl, mu nihče od sorodnikov ali prijateljev
ne more ponuditi zatočišča in zavetišča.

Ko njegovi dediči prevzemajo njegovo bogastvo, mora to bitje
nadaljevati v skladu s svojimi dejanji;
in ko umre, ga nič ne more slediti;
niti otrok niti žena niti bogastvo niti kraljevska posest.

Dolgoživost se ne pridobi z bogastvom,
niti blagostanje lahko prežene starost;
kratko je to življenje, kot pravijo vsi modreci,
večnosti ne pozna, samo spremembo.

Bogat in reven, oba, bosta čutila dotik [smrti],
norec in modrec bo to čutil prav tako;
toda, ko norec leži prizadet s svojo norostjo,
se ne bo modrijan niti stresel ob dotiku.

Boljša je modrost, kot pa vsakršno bogastvo,
ker on z modrostjo doseže končni cilj.
Ljudje iz nevednosti delajo zla dela,
ko ne dosežejo cilja iz življenja v življenje.

Ko gre k maternici in do naslednjega sveta,
obnavlja zaporedni tok rojstev,
drugi z malo modrosti, mu zaupa,
gre tudi do maternice in naslednjega sveta.

Prav tako kot ropar, ujet pri vlomu,
mora trpeti zaradi svojega zla dejanja,
tako ljudje po smrti, v naslednjem svetu,
morajo trpeti zaradi svojih zlih del.

Čutni užitki, različni, sladki, očarljivi,
na mnogo različnih načinov zmotijo um:
Ko vidim nevarnost v teh vezeh čutnosti
jaz izberem brezdomstvo, o kralj.

Kakor sadeži padejo z drevesa, tako tudi ljudje,
oboji, mladi in stari, padejo, ko se zlomi to telo.
Tudi to sem videl, o kralj, in sem odšel od doma:
Bolj varno je asketovo življenje.

 

Opombe


[1] Pabbajja - laik začne živeti kot Buddhov menih.

[2] Upasampada - popolna posvetitev meniha.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)