(MN 83) Makhādeva Sutta - Kralj Makhādeva

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel v Mithilu v Makhādevovem gozdičku mangov.[2]

2. Na določenem kraju se je Blaženi zasmejal. Častitemu Ᾱnandi je prišlo na misel: “Kaj je razlog, kaj je vzrok za smeh Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.” Uredil si je svoje gornje oblačilo na eno ramo, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in ga vprašal: “Častiti gospod, kaj je razlog, kaj je vzrok za smehljaj Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.”

(STARANJE)

3. “Enkrat, Ᾱnanda, je bil v tem Mithilu kralj z imenom Makhādeva. Bil je pravičen kralj, ki je vladal z Dhammo, velik kralj, ki je bil utrjen v Dhammi. On je upravljal z Dhammo med brahmini in gospodarji, med meščani in podeželani in držal se je dnevov Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan od štirinajstih.[3]

4. Na koncu mnogo let, mnogo sto let, mnogo tisoč let, je kralj Makhādeva tako nagovoril svojega brivca: ‘Dobri brivec, ko zagledaš kakšen siv las, ki raste na moji glavi, mi povej.’ - ‘Da, gospod,’ je ta odgovoril. In po mnogih letih, mnogo sto letih, mnogo tisoč letih, je brivec zagledal sive lase, ki so rasli na glavi kralja Makhādeva.[4] Ko jih je zagledal, je rekel kralju: ‘Božji glasniki so se pojavili, gospod; sivi lasje rastejo na glavi vašega veličanstva.’ - ‘Potem, dobro brivec, pazljivo izpuli te sive lase s pinceto in jih daj v mojo dlan.’ -’Da, gospode,’ je odgovoril in pazljivo izpulil sive lase s pinceto, ter jih položil v kraljevo dlan.

Potem je kralj Makhādeva podaril brivcu vas, ter poklical princa, svojega najstarejšega sina in mu rekel: ‘Dragi princ, božji glasniki so se pojavili;[5] sivi lasje rastejo na moji glavi. Užival sem v človeških čutnih užitkih; sedaj je čas, da poiščem božanske čutne užitke. Pridi, dragi princ, prevzemi vladanje. Obril si bom lase in brado, nadel rumeno oblačilo in šel naprej od doma v brezdomstvo. In sedaj, dragi princ, ko boš tudi ti zagledal rasti sive lase na tvoji glavi, potem ko boš podaril vas svojemu brivcu in ko boš pazljivo poučil princa, svojega najstarejšega sina o vladanju, si obrij lase in brado, nadeni rumeno oblačilo in pojdi naprej od doma v brezdomstvo. Nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo postavil in ne bodi zadnji, ki jo izvaja. Dragi princ, ko živita dva moža, je ta, pod katerim se pojavi kršitev te dobre prakse – zadnji mož med njimi. Torej, dragi princ, pravim ti: Nadaljuj s to dobro prakso, ki sem jo vzpostavil in ne bodi zadnji mož.’

5. Ko je podaril vas svojemu brivcu in ko je pazljivo podučil princa, svojega najstarejšega sina o vladanju, si je v Makhādevovem gozdičku mangov obril svoje lase in brado, nadel rumeno oblačilo in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

On je bival prežemajoč eno četrtino z umom prežetim z dobrohotnostjo, isto z drugo, isto s tretjo, isto s četrto; tako zgoraj, spodaj, okoli in povsod, tako za vse kot zase, on je bival prežemajoč vseobsegajoči svet z umom prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze.

On je bival prežemajoč eno četrtino z umom prežetim s sočutjem … z umom prežetim s srečoželjnostjo … z umom prežetim z mirnodušnostjo, isto z drugo, isto s tretjo, isto s četrto; tako zgoraj, spodaj, okoli in povsod, tako za vse kot zase, on je bival prežemajoč vseobsegajoči svet z umom prežetim z mirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze.

6. Štiriinosemdeset tisoč let se je kralj Makhādeva igral otroške igre; štiriinosemdeset tisoč let je deloval kot podregent; štiriinosemdeset tisoč let je vodil kraljestvo; štiriinosemdeset tisoč let je živel sveto življenje v tem Makhādevovem gozdičku mangov, ko si je pobril svoje lase in brado, nadel rumeno obleko in šel naprej od doma v brezdomstvo. Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

7-9. Sedaj, na koncu mnogih let, mnogo sto let, mnogo tisoč let je sin kralja Makhādeve tako naslovil svojega brivca: … (kot zgoraj, §§4-6, se povsod bere “sin kralja Makhādeve”) … Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

10. Potomci sina kralja Makhādeve štiriinosemdeset tisoč kraljev v nasledstvu, ko so si obrili svoje lase in brado in nadeli rumeno obleko, so odšli naprej od doma v brezdomstvo v tem Makhādevovem gozdičku mangov. Oni so bivali eno četrtino z umom prežetim z dobrohotnostjo … s sočutjem … s srečoželjnostjo … z mirnodušnostjo … brez jeze.

11. Štiriinosemdeset tisoč let so se igrali otroške igre; štiriinosemdeset tisoč let so delovali kot podregenti; štiriinosemdeset tisoč let so vodili kraljestvo; štiriinosemdeset tisoč let so živeli sveto življenje v tem Makhādevovem gozdičku mangov, ko so si pobrili svoje lase in brado, nadeli rumeno obleko in šli naprej od doma v brezdomstvo. Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, so prešli v Brahmov svet.

12. Nimi je bil zadnji od teh kraljev. Bil je pravičen kralj, ki je vladal z Dhammo, veliki kralj, ki je bil utrjen v Dhammi. Upravljal je z Dhammo med brahmini in gospodarji, med meščani in podeželani in se je držal dnevov Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan od štirinajstih.

13. Ᾱnanda, ko so se božanstva triintridesetih srečala in so sedeli v zboru Sudhamma, je med njimi nastal ta razgovor: ‘To je pridobitev, gospodje, za ljudi Videhe, to je velika pridobitev za ljudi Videhe, da je njihov kralj Nimi, pravični kralj, ki vlada z Dhammo, velik kralj, ki je utrjen v Dhammi. Sebe upravlja z Dhammo med brahmini in gospodarji, med meščani in podeželani in se drži dnevov Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan od štirinajstih.’

Potem je Sakka, vladar božanstev, nagovoril božanstva triintridesetih: ‘Dobro gospodje, ali hočete videti kralja Nimija?’ - ‘Dobri gospod, mi hočemo videti kralja Nimija.’

Ob tej priložnosti, bil je dan Uposathe petnajstega, si je kralj Nimi umil svojo glavo in se povzpel v zgornje prostore, kjer je sedel pri praznovanju Uposathe. Potem je tako hitro, kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, Sakka, vladar božanstev, izginil med božanstvi triintridesetih in se pojavil v prisotnosti kralja Nimija. Rekel je: ‘To je pridobitev za tebe, veliki kralj, to je velika pridobitev za tebe, veliki kralj. Ko so se božanstva triintridesetih srečala in so sedela v zboru Sudhamma, je med njimi nastal ta razgovor: ‘To je pridobitev, gospodje, za ljudi Videhe … osmi dan od štirinajstih.” Veliki kralj, božanstva te hočejo videti. Poslal bom po tebe kočijo z vpreženimi tisočimi čistokrvnimi konji, veliki kralj. Veliki kralj, ne dvomi in se povzpni na božansko kočijo.’

Kralj Nimi je privolil v tišini. Potem je tako hitro, kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, Sakka, vladar božanstev, izginil v prisotnosti kralj Nimija in se pojavil med božanstvi triintridesetih.

14. Potem je Sakka, vladar božanstev, nagovoril kočijaža Mātalija: ‘Pridi, dobri Mātali, pripravi kočijo, v katero je vpreženih tisoč čistokrvnih konjev in pojdi do kralja Nimija in mu reci: “Veliki kralj, to kočijo, v katero je vpreženih tisoč čistokrvnih konjev je pote poslal Sakka, vladar božanstev. Veliki kralj, ne dvomi in se povzpni na božansko kočijo.“

‘Da, vaša milost,’ je odgovoril kočijaž Mātali. In ko je pripravil kočijo v katero je bilo zapreženih tisoč čistokrvnih konjev, je odšel do kralja Nimija in rekel: ‘Veliki kralj, ta kočija z vpreženimi tisočimi konji je bila poslana k tebi od Sakke, vladarja božanstev. Veliki kralj, ne dvomi in se povzpni na božansko kočijo. Ampak, veliki kralj, po kateri poti te naj peljem: po tisti na kateri povzročitelji zlih dejanj doživijo učinke zlih dejanj, ali po tisti, na kateri povzročitelji dobrih dejanj doživijo učinke dobrih dejanj?’ - ‘Pelji me po obeh poteh, Mātali.’

15. Mātali je pripeljal kralja Nimija do zbora Sudhamma. Sakka, vladar božanstev, je videl kralja Nimija prihajati v daljavi in mu je rekel: ‘Pridi, veliki kralj! Pozdravljen, veliki kralj! Božanstva triintridesetih, veliki kralj, ki so sedela v zboru Sudhamma, so se izrazila tako: “To je pridobitev, gospodje, za ljudi Videhe … osmi dan od štirinajstih.” Veliki kralj, božanstva triintridesetih te hočejo videti. Veliki kralj, uživaj božansko moč med božanstvi.’

‘Dovolj, dobri gospod. Naj me kočijaž odpelje nazaj do Mithila. Tam se bom ravnal po Dhammi med brahmini in gospodarji, med meščani in vaščani; tam se bom držal dnevov Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan od štirinajstih.’

16. Potem je Sakka, vladar božanstev, rekel kočijažu Mātali: ‘Pridi, dobri Mātali, zaprezi kočijo s tisočimi čistokrvnimi konji in odpelji kralja Nimija nazaj v Mithili.’

‘Da, vaša milost,’ je odvrnil kočijaž Mātali. In z zapreženo kočijo s tisoč čistokrvnimi konji je odpeljal kralja Nimija nazaj v Mithili. In tam, resnično, se je kralj Nimi ravnal po Dhammi med brahmini in gospodarji, med meščani in vaščani; in tam se je držal dnevov Uposathe na štirinajsti, petnajsti in osmi dan od štirinajstih.

17-19. Potem, na koncu mnogih let, mnogo sto let, mnogo tisoč let, je kralj Nimi tako nagovoril svojega brivca: … (kot zgoraj, §§4-6, povsod beri “kralj Nimi”) … . Z razvojem štirih božanskih bivanj, ob razpadu telesa, po smrti, je prešel v Brahmov svet.

20. Kralj Nimi je imel sina z imenom Kaḷārajanaka. On ni šel od doma v brezdomstvo. Prekinil je to dobro prakso. Bil je zadnji mož med njimi.

(DRUGAČNA DOBRA PRAKSA)

21. Sedaj, Ᾱnanda, morda misliš: ‘Gotovo, ob tej priložnosti je bil nekdo drug kralj Makhādeva, ki je uvedel dobro prakso.’ Toda, to se ne bi smelo jemati tako. Jaz sem bil kralj Makhādeva ob tej priložnosti. Jaz sem uvedel to dobro prakso in kasnejše generacije so nadaljevale s to dobro prakso, ki sem jo uvedel. Toda, ta vrsta dobre prakse ne vodi v razočaranje, v razstrastenje, v prenehanje, k miru, k direktni vednosti, k prebujenju, k Nibbāni, ampak samo do ponovne pojavitve v Brahmovem svetu. Vendar pa obstaja dobra praksa, ki sem jo jaz sedaj uvedel, ki vodi do popolnega razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do Nibbāne. In kaj je ta dobra praksa? To je Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, pravilno dejanje, pravilni način življenja, pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. To je dobra praksa, ki sem jo sedaj jaz uvedel, ki vodi do popolnega razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do Nibbāne.

Ᾱnanda, pravim ti: nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo uvedel in ne bodi zadnji mož. Ᾱnanda, ko živita dva moža, je ta, pod katerim se dogodi prekinitev te dobre prakse – zadnji mož med njima. Torej, Ᾱnanda, pravim ti: nadaljuj to dobro prakso, ki sem jo jaz uvedel in ne bodi zadnji mož.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Glej Makhādeva Jataka (št. 9) in Nimi Jataka (št. 54). Kralj Makhādeva in kralj Nimi sta bili prejšnji rojstvi Buddhe Gotame.

[2] Gozdiček je posadil Makhādeva in se je še vedno imenoval po njem.

[3] Uposatha je dan verskega praznovanja v starodavni Indiji, ki ga je kot takega prevzel budizem.

[4] V skladu z budistično kozmologijo, življenjska doba človeških bitij oscilira med minimalno desetimi leti in maksimalno mnogo tisočimi leti. Makhādeva je živel takrat, ko je bilo življenjska doba pri maksimalni dobi tega razpona.

[5] O “božjih glasnikih” – glasnikih starosti, bolezni in smrti - glej MN 130.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2017, rev maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana