(MN 84) Madhurā Sutta - Pri Madhuri

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti živel pri Madhuri v gozdičku Gundā.

2. Kralj Madhure, Avantiputta, je slišal: “Asket Kaccāna[1] živi pri Madhuri v gozdičku Gundā. Sedaj, dobro poročilo o mojstru Kaccāni se je razširilo: ‘On je moder, preudaren, pameten, učen, sistematičen in bistroumen; je dozorel in je arahant. Dobro je videti takšne arahante.’”

3. Nato je kralj Madhure, Avantiputta, ki je imel pripravljene številne državne kočije, zapregel državno kočijo in se odpeljal iz Madhure z vsem kraljevskim pompom z namenom, da obišče častitega Mahā Kaccāno. Peljal se je tako daleč, kot je bilo to mogoče za kočije, potem pa je sestopil s svoje kočije in odšel peš naprej do častitega Mahā Kaccāne. Z njim je izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel:

(KASTE)

4. “Mojster Kaccāna, brahmini pravijo: ‘Brahminska je najvišja kasta, ti iz katerekoli druge kaste so manjvredni; brahmini so najsvetlejša kasta, ti iz katerekoli druge kaste so temni; samo brahmini so prečiščeni, ne tisti, ki niso brahmini; samo brahmini so sinovi Brahme, potomci Brahme, rojeni od njegovih ust, rojeni od Brahme, ustvarjeni od Brahme, dediči Brahme.’ Kaj mojster Kaccāna pravi o tem?”

5. “To je samo prazno govoričenje, veliki kralj, ‘Brahmini so najvišja kasta … dediči Brahme.’ In obstaja način, na katerega se lahko razume, kako je ta izjava o brahminih samo prazno govoričenje.

Kaj misliš, veliki kralj? Če je plemeniti uspešen v bogastvu, žitu, srebru ali zlatu, ali bo kaj plemenitih, ki bi vstali pred njim in bi šli k počitku za njim, ki so mu željni služiti, ki ga želijo zadovoljiti in mu sladko govorijo, in ali bo kaj tudi brahminov, trgovcev in delavcev, ki bodo ravnali enako?”

“Bo, mojster Kaccāna.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je brahmin uspešen v bogastvu, žitu, srebru ali zlatu, ali bo kaj brahminov, ki bi vstali pred njim in bi šli k počitku za njim, ki so mu željni služiti, ki ga želijo zadovoljiti in mu sladko govorijo, in ali bo kaj tudi trgovcev, delavcev in plemenitih, ki bodo ravnali enako?”

“Bo, mojster Kaccāna.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je trgovec uspešen v bogastvu, žitu, srebru ali zlatu, ali bo kaj trgovcev, ki bi vstali pred njim in bi šli k počitku za njim, ki so mu željni služiti, ki ga želijo zadovoljiti in mu sladko govorijo, in ali bo kaj tudi delavcev, plemenitih in brahminov, ki bodo ravnali enako?”

“Bo, mojster Kaccāna.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je delavec uspešen v bogastvu, žitu, srebru ali zlatu, ali bo kaj delavcev, ki bi vstali pred njim in bi šli k počitku za njim, ki so mu željni služiti, ki ga želijo zadovoljiti in mu sladko govorijo, in ali bo kaj tudi plemenitih, brahminov in trgovcev, ki bodo ravnali enako?”

“Bo, mojster Kaccāna.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je to tako, potem so te štiri kaste iste, ali niso? Kako se ti zdi?”

“Sigurno, če je to tako, mojster Kaccāna, potem so te štiri kaste iste: vidim, da sploh ni razlike med njimi.”

“To je način, veliki kralj, na katerega se lahko razume, kako je izjava brahminov samo prazno govoričenje.

6. Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da je plemeniti ubil živa bitja, vzel kar mu ni bilo dano, se napačno vedel v spolnosti, govoril lažnivo, govoril zlobno, govoril ostro, opravljal, bil pohlepen, ima zloben um in ima napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bo ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu, ali ne? Kako se ti zdi?”

“Če bi bil plemeniti takšen, mojster Kaccāna, se bo [verjetno] ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. Tako se mi zdi v tem primeru in tako sem slišal od arahantov.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da je brahmin … trgovec ... delavec ubil živa bitja … in ima napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bo ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu, ali ne? Kako se ti zdi?”

“Če brahmin … trgovec … delavec je takšen, mojster Kaccāna, se bo ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. Tako se mi zdi v tem primeru in tako sem slišal od arahantov.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je to tako, potem so vse te štiri kaste iste, ali niso? Kako se ti zdi?”

“Sigurno, če je to tako, mojster Kaccāna, potem so vse te štiri kaste iste: vidim, da sploh ni razlike med njimi.”

“Obstaja tudi način, veliki kralj, pri čemer se lahko razume, kako je ta izjava brahminov samo prazno govoričenje.

7. “Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo plemenitega, ki se vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega, kar mu ni dano, napačnega spolnega ravnanja, napačnega govora, zlonamernega govora, osornega govora in opravljanja, in ni pohlepen, ima um brez sovraštva in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bo ponovno pojavil na srečnem mestu, celo v nebeškem svetu, ali ne? Kako se ti zdi?”

“Če je plemeniti tak, mojster Kaccāna, se bo ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Tako se mi zdi v tem primeru in tako sem slišal od arahantov.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da se brahmin … trgovec … delavec vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bo ponovno pojavil na srečnem mestu, celo v nebeškem svetu, ali ne? Kako se ti zdi?”

“Če je brahmin … trgovec … delavec takšen, mojster Kaccāna, se bo ponovno pojavil na srečnem mestu, celo v nebeškem svetu. Tako se mi zdi v tem primeru in tako se slišal od arahantov.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je to tako, potem so vse te štiri kaste iste, ali niso? Kako se ti zdi?”

“Sigurno, če je to tako, mojster Kaccāna, potem so vse te štiri kaste iste: vidim, da sploh ni razlike med njimi.”

“To je prav tako način, veliki kralj, na katerega se lahko razume, kako je ta izjava o brahminih samo prazno govoričenje.

8. “Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da plemeniti vlomi v hiše, pleni bogastvo, izvaja razbojništvo, napada po cestah in zapeljuje žene drugih, in če ga vaši ljudje aretirajo in ga predložijo kot dokaz, rekoč: ‘Gospod, to je krivec; ukaži, kakšno kazen želiš zanj,’ kako bi postopal z njim?”

“Mi bi ga usmrtili, mojster Kaccāna, ali bi mu naložili globo ali bi ga izgnali ali bi naredili z njim to, kar si zasluži. Zakaj je tako? Ker je izgubil svoj prejšnji status plemenitega in se enostavno šteje za roparja.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da brahmin … trgovec ... delavec vlomi v hiše … ali zapeljuje žene drugih, in če ga vaši ljudje aretirajo in ga predložijo kot dokaz, rekoč: ‘Gospod, to je krivec; ukaži, kakšno kazen želiš zanj,’ kako bi postopal z njim?”

“Mi bi ga usmrtili, mojster Kaccāna, ali bi mu naložili globo ali bi ga izgnali ali bi naredili z njim to, kar si zasluži. Zakaj je tako? Ker je izgubil svoj prejšnji status brahmina … trgovca … delavca, in se enostavno šteje za roparja.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je to tako, potem so vse te štiri kaste iste, ali niso? Kako se ti zdi?”

“Sigurno, če je to tako, mojster Kaccāna, potem so vse te štiri kaste iste: vidim, da sploh ni razlike med njimi.”

“To je prav tako način, veliki kralj, na katerega se lahko razume, kako je ta izjava o brahminih samo prazno govoričenje.

9. “Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo plemenitega, ki si je obril svoje lase in brado, nadel rumeno oblačilo in šel naprej od doma v brezdomstvo, se vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega, kar mu ni dano in lažnivega govora. Z vzdržnostjo od hranjenja ponoči, bi on jedel samo v enem delu dneva, bil v celibatu, kreposten, dobrega značaja. Kako bi postopal z njim?”

“Mi bi se mu poklonili, mojster Kaccāna, ali bi vstali pred njim ali ga povabili, da sede; ali bi ga povabili, da sprejme oblačila, hrano, prostor za počitek in medicinske potrebščine; ali bi zanj organizirali pravno varstvo, obrambo in zaščito. Zakaj je tako? Ker je izgubil svoj prejšnji status plemenitega in se preprosto šteje za asketa.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da si je brahmin … trgovec ... delavec obril svoje lase in brado … in bo v celibatu, kreposten, dobrega značaja. Kako bi postopal z njim?”

“Mi bi se mu poklonili, mojster Kaccāna, ali bi vstali pred njim ali ga povabili, da sede; ali bi ga povabili, da sprejme oblačila, hrano, prostor za počitek in medicinske potrebščine; ali bi zanj organizirali pravno varstvo, obrambo in zaščito. Zakaj je tako? Ker je izgubil svoj prejšnji status brahmina … trgovca … delavca in se preprosto šteje za asketa.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Če je to tako, potem so vse te štiri kaste iste, ali niso? Kako se ti zdi?”

“Sigurno, če je to tako, mojster Kaccāna, potem so vse te štiri kaste iste: vidim, da sploh ni razlike med njimi.”

“To je prav tako način, veliki kralj, na katerega se lahko razume, kako je ta izjava o brahminih samo prazno govoričenje.”

(ZATOČIŠČE)

10. Ko je bilo to rečeno, je kralj Madhure, Avantiputta, rekel častitemu Mahā Kaccāni: “Veličastno, mojster Kaccāna! Veličastno, mojster Kaccāna! Mojster Kaccāna je napravil Dhammo jasno na mnogo načinov, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Kaccāni, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes se me naj mojster Kaccāna zapomni kot laičnega pripadnika, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

“Ne pojdi k meni po zatočišče, veliki kralj. Po zatočišče pojdi k temu istemu Blaženemu, h kateremu sem jaz šel po zatočišče.”

“Kje živi sedaj ta Blaženi, popoln in popolno prebujen, mojster Kaccāna?”

“Ta Blaženi, popoln in popolno prebujen, je dospel do končne Nibbāne, veliki kralj.”

11. “Če bi slišali, da je Blaženi oddaljen sedemdeset milj, bi šli sedemdeset milj z namenom, da vidimo tega Blaženega, popolnega in popolno prebujenega. Če bi slišali, da je ta Blaženi oddaljen sto štirideset milj … dvesto deset milj … dvesto osemdeset milj … tristo petdeset milj … sedemsto milj, bi šli sedemsto milj z namenom, da bi videli tega Blaženega, popolnega in popolno prebujenega. Toda, ker je ta Blaženi prispel do končne Nibbāne, gremo po zatočišče k temu Blaženemu in k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naj se me mojster Kaccāna zapomni kot laičnega sledilca, ki je odšel po zatočišče do konca življenja.”

 

Opombe


[1] Mahā Kaccāna je bil Buddhov učenec, ki je najbolje in najbolj podrobno razlagal zgoščene izjave. Nastopa tudi v MN 133 in v MN 138.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana